Živa glasba, potujoči trgovci in bežeči zajci: Kaj vse vas čaka na ruski »električki«

Mnogi Rusi za prihod v službo ali šolo vsak dan prepotujejo dolge razdalje. Ena od najcenejših in najbolj zanesljivih oblik prevoza so t. i. električke, primestni vlaki, ki povezujejo manjše kraje in vasi z mesti. Predstavljamo nekaj nasvetov za potovanje.

Vsak dan v rusko prestolnico potuje okoli dva milijona ljudi. Glavna prometna konica je med 8. in 9. uro zjutraj, ko vsi hitijo v službo. Za nakup vozovnice tukaj ne potrebujete osebnega dokumenta, kot to na primer velja za hitri vlak Sapsan.

Vstopanje in izstopanje

Potnik skače iz perona na eni izmed postaj.

Anton Novoderežkin/TASS

Nakup vozovnice ni nič posebnega, stane pa med 70 in 500 rublji (1 - 7 €). Občasno vam jo bo kdo celo pregledal, čeprav predvidevajo, da se kar 300.000 od 2 milijonov ljudi dnevno vozi na črno. Pomnite, da morate vozovnico hraniti do konca vožnje, saj jo boste potrebovali na izhodu iz postaje.

Najti sedež in se boriti zanj

Potniki na peronu postaje Odincovo.

Dmitrij Serebrjakov

Na starejših vlakih je mogoče odpirati okna, zato nekateri pogosto kar s perona mečejo svoje stvari v vagon, da si »rezervirajo« sedež. Poskusite najti mesto, ki še ni bilo »označeno«. Sedeži so razporejeni tako, da trije potniki gledajo nasproti drugim trem.

Zelo moteča navada nekaterih ljudi je rezervacija sedežev za njihove znance, ki vstopijo na vlak čez nekaj postaj. Boste vse skupaj požrli in stali, ali se boste spustili v boj za svoje mesto? Odločitev je vaša.

Trgovci in glasbeniki

Zamir Usmanov/Global Look Press

Na vlakih se pogosto znajdejo posamezni »potujoči trgovci«, ki skušajo prodati razne stvari od papirja, kemičnih svinčnikov, vžigalnikov do torb, nogavic, posode in drugih stvari. Če ne boste srečali trgovca, boste pa zagotovo kakšnega glasbenika: študentje, upokojenci in brezposelni poskušajo zaslužiti s petjem tradicionalnih ruskih pesmi in z igranjem na kitaro. Če vam je predstava všeč, jim le namenite nekaj rubljev!

Prodaja in petje na vlakih uradno nista dovoljena, vendar se to običajno ignorira. Imejte v mislih, da manj kot boste dali za karto, več svobode bo vladalo na vlaku …

Prehranjevanje, pitje, kajenje in drugo

Potniki na električki "Ližnaja strela" (Smučarska puščica) - brezplačnem vlaku, ki vas pelje do mest za tek na smučeh.

Ruslan Šumakov/TASS

Isto pravilo velja za hrano, pijačo in cigarete ter ostale potrebe, ki jih imamo ljudje. Uživanje alkohola je uradno prepovedano, vendar sprevodniki pogosto pogledajo skozi prste.

Večina električk nima stranišč, ali pa samo eno v prvem vagonu (ki vam ga ne priporočamo) zato se nekateri olajšajo kar v tamburju – prostoru med dvema vagonoma. To je tudi sicer precej živahen del vlaka, kjer ljudje pijejo, kadijo, se poljubljajo, pretepajo …

»Zajci«

Kommersant

Občasno se na vlaku zgodi pravi eksodus potnikov, ki mu sledi »racija«, v kateri po štirje sprevodniki prečešejo vagone za tistimi, ki niso kupili vozovnice. Poglejte skozi okno na postaji in zagotovo boste opazili katerega izmed njih.

Tem ljudem v Rusiji pravijo »zajci«. Teh zajcev, ki se skrivajo pred sprevodniki, je med vsemi potniki približno 15 %. Smešno je to, da pogosto ne gre niti za manj premožne ljudi – zajci so ženske v visokih petah, poslovneži z notesniki ali modno urejeni hipsterski študentje. Mnogi menijo, da bi prevoz moral biti zastonj, zato ne plačajo iz principa.

Bodite to, kar ste

Aleksander Rjumin/TASS

Medtem ko Rusi navadno potujejo z električko na kratkih relacijah (v službo in domov), je moskovski novinar in popotnik Aleksander Lučkin s temi vlaki prepotoval vso pot od Vladivostoka do ruske prestolnice.

»V Rusiji imamo s tujci poseben odnos. Gre za zgodovinsko zadevo. Rusi do tujcev izkazujejo izjemno prijaznost in spoštovanje, precej večje kot do rojakov. Istočasno nanje gledamo kot na ljudi, ki ne poznajo našega pravega življenja.« Kot pravi Lučkin, se je tudi sam nekajkrat postavil v vlogo tujca, samo zato, ker so ljudje potem »bolj prijazni in pripravljeni pomagati«.

Vam je bil ta članek zanimiv? Spoznajte tudi, kako je naša dopisnica potovala od Moskve do Vladivostoka v vagonu brez kupeja.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.