Sergej Dovlatov se je rodil v ne ravno premožni umetniški družini po evakuaciji iz Leningrada (Sankt Peterburg), ki je bil takrat v trdem oprijemu nacistične nemške vojske. Leta 1944 se je družina uspela vrniti v Leningrad, kjer pa je že kmalu okusil blišč in bedo metropolitanskega življenja. Leningrad je namreč kot največje rusko mesto na meji seveda imel razvit kontrabant. Dovlatov se je že kmalu »zlil« s svetom vodke in tihotapstva, saj naj bi se že v študentskih časih, ko je študiral finščino, ukvarjal s kontrabandom – farcovko. Od finskih študentk in drugih gospa je namreč kupoval zahodne nogavice in jih preprodajal po Leningradu, ki je bil lačen takih izdelkov. Spremljevalec njegovega življenja pa je bil predvsem alkohol, tako kot je bilo značilno za vso intelektualno skupnost, s katero se je družil v 70. letih.
Kinopoisk
Najbolj seksapilen pisatelj 20. stoletja
Portal Lenta.ru ga opisuje kot »najbolj seksapilnega ruskega pisatelja 20. stoletja«. S širokimi rameni, dežnim plaščem in razbojniško čepico je bil privlačen za ženske – s tremi ženami je imel štiri otroke.
V filmu Dovlatov režiser German pisatelja prikaže v začetku 70. let, v obdobju zastoja ali normalizacije, ko je tako na Zahodu kot na Vzhodu zopet dišalo po svincu. Presenetljivo glavnega igralca niso dobili v Rusiji, marveč v Srbiji. Milan Marić, srbski igralec, je bil namreč izbran za vlogo pisatelja, pomanjkanje znanja ruščine pa so rešili tako, da ga je ozvočil drug ruski igralec, Aleksandr Hošabajev.
Kinopoisk
V filmu spoznamo tudi legendarnega pisatelja in pesnika Josipa Brodskega, ki je kmalu zatem emigriral na Zahod, ter tihotapca Davida, ki ga igra imeniten Danila Kozlovski. Štirje dnevi so zadosti, da spoznamo vse muke in tegobe običajnega sovjetskega disidenta takratnega časa. V filmu namreč ni klasičnega humorističnega Sergeja, kot ga poznamo bralci. Režiser se je namreč osredotočil na njegovo osebno življenje in vprašanja, ki si jih je postavljal: Zakaj ga sovjetska oblast noče tiskati (pred objavami v ZDA leta 1978 je bil namreč razen člankov v časopisih v Sovjetski zvezi popolnoma cenzuriran), ali se mu sploh splača biti pisatelj?
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Pisatelj se pogreza v depresijo – in alkohol, kateremu nikoli povsem ne uide. Umrl je namreč že leta 1990 v emigraciji v New Yorku, star komaj 48 let, za posledicami srčnih težav.
Bogata kostumografija
Film je že uspel vzbuditi zanimanje ne samo med ruskim občinstvom, saj je ravnokar slavil na Berlinskem filmskem festivalu. Za kostumografijo in produkcijski dizajn je namreč Elena Okopnaya, kostumografinja, dobila srebrnega leva. Kar zanimivo je poslušati, kako so poustvarili takraten Peterburg. Težko je verjeti, da iz tistega časa skorajda nič ni bilo ohranjenega, marsikaj je bilo treba poustvariti, nekaj pa je le bilo takih ljubiteljev, ki so še zbirali stvari iz takratnega časa, med drugim tudi pokrovčke raznih steklenic iz začetka 70. let. Produkcijski ekipi je tako uspel izjemen podvig, da so poustvarili Leningrad in iz pepela poustvarili tudi interier legendarnega peterburškega bara Sajgon na Nevskem prospektu, kamor je takrat skupaj z intelektualno druščino zahajal Dovlatov.
Dovlatov je že nekaj časa na voljo tudi v slovenščini. Leta 2006 sta izšli kratki zgodbi Tujka in Kovček v prevodu Lijane Dejak, leto kasneje pa so v slovenščini izšle kratke zgodbe Nacionalni park, Kompromis in Naši v prevodu Jelke Ciglenečki. Upajmo, da bo film kmalu na voljo tudi v Sloveniji, ali pa vsaj na kakšnem spletnem (legalnem) servisu. Da ne bo ostal na kakšnih zaprašenih policah, pa dokazuje tudi to, da je pravice za predvajanje kupil celo ameriški Netflix!
Zanimive povezave
«Я не мог не снять кино про Довлатова» (intervju z režiserjem Germanom v ruščini);
«Выпив чертову норму стаканов» (nekaj o življenju pisatelja Sergeja Dovlatova v ruščini)
Članek naše ruske sodelavke o Dovlatovu v slovenščini
Poglejte še: Štirje geniji, ki so po revoluciji za vedno zapustili Rusijo