Drugi veliki Tolstoj: 5 knjig kontroverznega sovjetskega pisatelja

Andrej Kislov
Aleksej Tolstoj, ustvarjalec Buratina, ruskega Ostržka, je bil daljni sorodnik velikega pisatelja Leva Tolstoja. Ni bil tako vpliven svetovni mislec kot prvi Tolstoj, je pa za seboj zapustil zanimivo dediščino, ki je prav tako vključena v šolski učni načrt. Letos mineva 135 let od njegovega rojstva, zato si pobliže oglejmo njegova najbolj znana dela.

1. Pot v kalvarijo (1921-41)

Prizor iz filma.

Ta trilogija je še posebej pomenska, saj smo v lanskem letu obeležili 100. obletnico boljševiške revolucije, o dogodkih, ki so vodili do udara, pa je izšlo veliko knjig in filmov. V starejših prispevkih smo že pisali o ruskih knjigah, ki jih morate nujno prebrati, da bi bolje razumeli revolucijo, tukaj pa vam predstavljamo še eno, vredno branja, ki je bila tudi večkrat ekranizirana.

Trije deli, Sestre, Leto 1918 in Mračno jutro, so bili napisani v "monumentalnem realizmu", kot je avtor poimenoval svoj žanr. Zgodba se začne sredi kaosa in uničenja v Sankt Peterburgu leta 1914, konča pa se z zmago Rdečih nad Belimi v državljanski vojni. Roman prikaže usodo ruske inteligence v teh nemirnih časih in seveda pravo ljubezen.

Prva  knjiga je bila napisana v zgodnjih 20. letih in gre za mirno, nepristransko pripoved, medtem ko je zadnja knjiga iz 1941 polna očitne propagande in pretencioznosti. Za svojo trilogijo je avtor dobil Stalinovo nagrado.

2. Grof Cagliostro (1921)

Prizor iz filma.

Te ne bi uvrstili na seznam knjig, ki jih morate nujno prebrati, če ne bi po njej posneli legendarnega filma, ki je bolj priljubljen kot knjiga. Z uporabo dokumentarnih virov je Tolstoj ustvaril svojo različico pustolovščin grofa Caligostra v Rusiji. Lažni čarovnik je v majhnem, provincialnem mestu ustvaril pravi kraval, ko pa so njegovo prevaro odkrili, je moral iz mesta pobegniti.

3. Aelita (1923) in Smrtonosni žarek Garina (1927)

Aleksej Tolstoj je pisal tudi znanstvenofantastična dela in je pravzaprav eden od pionirjev tega žanra. Njegov roman Aelita (Zaton Marsa), ki govori o potovanju ljudi na Mars, je bil sprva napisan za odrasle, kasneje pa ga je spremenil v mladinsko pripoved. Zgodba govori o inženirju Mstislavu Losu, ki izdela medplanetarno zračno ladjo in odpotuje na rdeči planet z nekdanjim vojakom Rdeče armade. Na Marsu sta priča enakim političnim in družbenim težavam kot na Zemlji - diktator zatira ljudi, vendar pogumni proletarec vodi revolucionarno skupino.

Da bi lahko v svojem drugem romanu Smrtonosni žarek Garina (oz. Hiperboloid inženirja Garina) natančneje upodobil tehnične zadeve, je študiral vesoljske raziskave Kontantina Ciolkovskega. Avtor je za nasvete glede molekularne fizike prosil celo znanstvenika Pjotra Lazareva. V romanu inženir Garin ustvari hiperboloid, napravo, podobno laserju, z njim uniči otok v Tihem oceanu in začne kopati zlato v globinah Zemlje. Postane diktator, nato pa pogumni sovjetski revolucionarji vzamejo stvari v svoje roke.

4. Peter Prvi (1930-34)

Ta debela knjiga opisuje prva leta prvega ruskega imperatorja Petra Velikega. Gre sicer za zgodovinsko knjigo, vendar je zagotovo otrok svojega obdobja, saj je polna propagande. Zgodovinarji pravijo, da je bila napisana pod neposrednim Stalinovim ukazom kot del gradnje kulta osebnosti. Tako kot Ejzenštejnov film Ivan Grozni, se tudi ta knjiga jasno nanaša na sovjetske voditelje. V tem primeru Tolstoj vleče vzporednice med Stalinom in Petrom Velikim. Glavni namen socrealizma je pač bil upravičiti veliko število umrlih med gradnjo bodočega socialističnega raja.

5. Zlati ključek ali Buratinove dogodivščine (1936)

Aleksej Tolstoj je napisal veliko kratkih zgodb in pravljic za otroke, vendar je leseni deček Buratino ena njegovih najbolj znanih stvaritev. Se vam zdi, da ste že nekje slišali za to? Seveda! Navdih za Buratina je bil Collodijev Ostržek.

Med urejanjem ruskega prevoda te italijanske pravljice je Tolstoj uvedel nekaj pomembnih sprememb, da bi knjiga zvenela bolj rusko in bila bolj razumljiva za sovjetske otroke.

Odločil se je napisati svojo verzijo, saj Collodijeva zgodba ni bila dovolj "progresivna" za novi sovjetski narod. Tolstojeva knjiga ima nekaj drugačnih zapletov in junakov, pa tudi Buratinov nos ne raste, ko laže. Pravzaprav sploh ne laže veliko, saj s tem ne bi bil dober zgled za sovjetske otroke.

Knjigo Zlati ključek ali Buratinove dogodivščine lahko preberete tudi v slovenščini, v prevodu Edvarda Kokolja iz leta 1939 ali 1955.

Preberite, kakšne zanimivosti se skrivajo v velikem romanu Vojna in mir njegovega daljnega sorodnika, Leva Tolstoja!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke