Več kot Črni kvadrat: Pet umetnin Kazimirja Maljeviča, ki jih verjetno še niste videli

Verjetno ste že kaj slišali o suprematizmu, zapletenem avantgardnem umetnostnem žanru. Pa ste vedeli, da njegov ustvarjalec Maljevič ni slikal le geometrijskih figur? Spoznajte še 5 drugih njegovih umetniških del, ki razkrivajo njegovo vsestranskost.
Kazimir Maljevič, Črni kvadrat.

Maljeviča najpogosteje povezujemo z njegovo suprematistično mojstrovino, Črnim kvadratom, a njegova preostala dela, ki jih je ustvaril skozi leta, razkrivajo, da gre za vsestranskega in eklektičnega umetnika.

Kazimir Maljevič se je rodil leta 1879 v Kijevu. Njegov oče je želel, da bi sledil njegovim stopinjam in postal del industrije predelave sladkorja. Mati pa je cenila umetnost, pisala je poezijo in se ukvarjala z vezenjem, zato je bila kasneje ena od redkih, ki so podpirali Maljevičevo željo po slikanju.

Pomlad. Cvetoči vrt (1904)

To je eno od njegovih zgodnejših del. V tem času so bila njegova dela polna impresionističnega duha. To je faza, skozi katero so šli vsi avantgardni umetniki. Zasebni učitelj, ki je Maljeviča učil risanja, je bil velik ljubitelj Paula Cezanna.

Otroci (1908)

Od čistega impresionizma se je Maljevič premaknil k avantgardi in sodeloval v razstavah različnih umetniških skupin. Počasi se je obrnil h kubizmu in alogizmu, njegova dela pa so postopoma postaja vse bolj geometrijska in primitivna.

Avtoportret (1910)

Maljevič je naslikal okoli sedem zelo različnih avtoportretov. Če jih opazujemo, z lahkoto razberemo, kateremu umetniškemu slogu je Maljevič takrat sledil. Njegov najzgodnejši avtoportret je skica, ki vsebuje ortodoksne motive. Obstaja tudi nekaj portretov, narejenih pod vplivom francoskega fauvizma z nepričakovanimi barvami in teksturami (sem spada tudi zgornji portret, ki je verjetno tudi najbolj znan). Eden od portretov je tudi suprematističen, narejen na podlagi Črnega kvadrata, dva kasnejša pa sta realistična.

Kmetice v cerkvi (1912)

To je slika iz t. i. "prvega kmečkega cikla". Loteval se je tematik, kot so kmetje na polju, v cerkvi in od blizu. V tem obdobju njegovi liki preraščajo v množico in postajajo bolj statični.

Dekle z rožami (1930)

Proti koncu življenja se je Maljevič vrnil k realističnemu slikanju. Težko verjamemo, da je ustvarjalec Črnega kvadrata končal svojo kariero z upodabljanjem preprostih, običajnih pokrajin. V svojih poznih delih ga ponovno pritegne impresionizem, ki ga poskuša na novo interpretirati. Na tej sliki pa poza dekleta in celo njena oblačila še vedno odsevajo suprematističen vpliv.

Preberite še: Ruska avantgardna umetnost v svetovno znanih modnih kreacijah

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

This website uses cookies. Click here to find out more.

Accept cookies