Kaj Sloveniji ponuja največji ruski inštitut za gledališko umetnost?

Grigorij Zaslavski
Rektor Gitisa, največjega in enega najstarejših visokošolskih gledaliških ustanov v Evropi, Grigorij Zaslavski, je z našo korespondentko spregovoril o tem, kako se pri njih izobražujejo tuji študentje, kaj odlikuje rusko gledališko šolo in kakšne so perspektive rusko-slovenskega gledališkega sodelovanja.

19. in 20. aprila je v Ljubljani potekal kulturni forum Slovenija-Rusija, v okviru katerega so se odvila srečanja predstavnikov kulturnih ministrstev obeh držav. Na čelu ruske delegacije je Slovenijo obiskal rektor Ruskega inštituta za gledališko umetnost – GITIS, znani ruski gledališki kritik Grigorij Zaslavski.

Gitis je največji gledališki inštitut v Evropi in najpopularnejši v Rusiji. Od kod ta priljubljenost?

No, če se označimo za najbolj priljubljene, to ne bi bilo ravno skromno. Je pa Gitis največji in eden od najstarejših v Evropi poleg španskega v Madridu... Letos praznujemo 140. obletnico obstoja. Gitis je predvsem simbol za tradicijo. Resnično smo lahko ponosni na marsikaj; nekateri naši strokovnjaki, ki trenutno predavajo na inštitutu, so bili študenti Marije Josipovne Knebelj (znane sovjetske režiserke, pedagoginje in doktorice umetnosti), ki je svoj čas študirala pri Stanislavskem. Tako imamo neposredno nasledstveno linijo. Med stenami Gitisa se je rodila ideja umetniškega gledališča.

Ali pri vas študira mnogo tujih študentov?

Trenutno 10 %. Od tisoč študentov je 100 tujcev. Res je sicer, da jih je večina iz bližnje soseščine, bivše Sovjetske zveze. Tisti, ki prihajajo k nam iz ZDA, Italije, Danske so navadno posamezniki brez izdelanih načrtov za prihodnost, ki pa obožujejo gledališče. Gledališče je usojeno premožnim in malo »norim« ljudem. Večina tujih diplomantov Gitisa ostane v Rusiji in si najde službo v enem od moskovskih gledališč.

Ruska gledališka šola je ena od vodilnih na svetu. Kje tiči razlog za to?

Sistem, ki ga je postavil Stanislavski, daje igralcu svobodo in ga izobrazi do te mere, da lahko nastopa v igrah najrazličnejših režiserjev. S to izobrazbo lahko igralec nastopa tako v najbolj konservativnih kot tudi v najbolj avantgardnih in radikalnih spektaklih. Preko klasične igralske izobrazbe, kot jo nudi Gitis, se igralec povsod počuti svobodno in odločno. Najboljši današnji ruski igralci in režiserji so diplomanti Gitisa.

Ruska igralska šola je primerna za vse konce Evrope in sveta, zato ni naključje, da se veliki ameriški igralci oskarjevci drenjajo za to, da bi obiskali strokovne krožke, ki so posvečeni sistemu Stanislavskega. Te krožke v Ameriki vodijo naši znani in manj znani režiserji in igralci. Ta sistem je pri igralskem delu zares v veliko pomoč.

Vplivajo na gledališče nacionalne posebnosti, ali pa menite, da je gledališče univerzalno?

Nacionalnost pomeni široko in ozko razumevanje hkrati. V ozkem smislu v gledališču seveda ni nacionalnosti, v širšem pa prav gotovo. Obstaja posebno razumevanje značilno za rusko gledališko šolo kot tudi za nemško, angleško, francosko itd.

Kaj je glavna lastnost ruskega nacionalnega gledališča?

To je, seveda, odprtost svetu.

Ali se rusko gledališče danes razlikuje od evropskega?

Menim, da ga v nekaterih točkah skuša posnemati, v drugih pa ubira svojo pot in ravno pri iskanju lastne poti je najbolj zanimivo. V Franciji je recimo zelo priljubljena pogovorna drama, pri kateri igralec pol ure govori, medtem ko ga vsi zbrano poslušajo. Rusko gledališče je usmerjeno bolj na dejanja; pomembno je, da se na sceni nekaj dogaja. V Rusiji obstaja nekaj, kar gledališču ne dovoljuje, da bi postalo zgolj zabava. Ljudje od gledališke predstave pričakujejo neko misel, odgovore na vprašanja. Odgovorom, ki jim jih daje gledališče, verjamejo tako kot psihoterapevtu. V Rusiji gledališče opravlja vlogo družbene adaptacije.

Večina ruskih gledališč deluje s pomočjo državnega denarja. Ali to predstavlja oviro umetniški svobodi?

Vsak režiser, ki je vsaj malo izkusil sovjetsko oblast, vam bo povedal, da to, kar imamo danes, nima prav nobene veze s cenzuro ali regulacijo gledališke dejavnosti, razen tega, da se je treba držati finančne discipline. Če človek krši finančne zakone, potem je popolnoma vseeno, ali je pristaš opozicije ali podpornik oblasti.

Ali lahko vaš obisk v Ljubljani spodbudi začetek sodelovanja s slovenskimi gledališči in šolami? Ste se imeli priložnost pogovoriti s tukajšnjimi kolegi?

Na žalost je bil program zastavljen tako, da si nismo imeli priložnosti ogledati niti ene predstave ali glasbenega nastopa. Vendar sem prepričan, da bomo iz tega obiska nekaj napravili. Lahko se rodijo zanimivi projekti. Vsekakor pa lahko rečem, da nam naše današnje dvostransko srečanje z mnogimi slovenskimi gledališkimi in glasbenimi ustvarjalci ter obojestranski interes daje dobro izhodišče!

Na plenarnem zasedanju Foruma 18. aprila je namestnica ruskega ministra za kulturo Alla Manilova za leto 2021 predlagala organiziran voden obisk ruskih gledališč v Sloveniji [op. red.]

Mariborski baletniki so pred tremi dnevi nastopili v Sankt Peterburgu. Preberite več v našem ekskluzivnem prispevku!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke