Slovenci so znova pokazali veliko zanimanje za rusko kulturo

Russia Beyond Slovenija
Med Slovenci je vedno vladalo veliko zanimanje za rusko kulturo, kar je znova potrdila tudi obiskanost Narodne galerije v Ljubljani ob Ruskem dnevu. Čeprav je bila sončna nedelja, ki bi jo bilo mogoče preživeti na morju, je vseeno prišlo zelo veliko ljudi.

3. junija je v Narodni galeriji v Ljubljani potekal Ruski dan v okviru Evropskega leta kulturne dediščine. Prireditev so organizirali Narodna galerija Slovenije, predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji, Ruski center znanosti in kulture (RCZK) ter Veleposlaništvo Ruske federacije v Republiki Sloveniji.

Med Slovenci je vedno vladalo veliko zanimanje za rusko kulturo, kar je potrdila tudi obiskanost Narodne galerije v Ljubljani ob Dnevu Rusije. Čeprav je bila sončna nedelja, ki bi jo bilo mogoče preživeti na morju, je vseeno prišlo zelo veliko ljudi.

Uspeh prireditve je vsekakor zasluga izstopajočih, energičnih in nadarjenih Rusov, ki živijo v Sloveniji, nekatere med njimi ste že lahko spoznali v naših intervjujih: pesnica in pevka Olga Zupan, umetnica s peskom Uljana Dorofejeva, organizatorka jezikovnih tečajev in tematskih potovanj po Rusiji iz Ruskega ekspresa Olga Kupljenik … Pod vodstvom predavateljice vizualnih umetnosti Jevgenije Rižove so otroci in starši mojstrsko izdelovali »Slovansko lutko«, medtem ko je imela naša dopisnica Jevgenija Marija Škonda predavanje o ruski avantgardi.

Vsi ti ljudje živijo in delajo v Sloveniji, ki je mnogim postala druga domovina, po zaslugi njihove iskrene ljubezni do rodne kulture pa lahko slovensko občinstvo spoznava rusko kulturo »iz prve roke«. Rusi v Sloveniji ne živijo ločeno od ostalih, nimajo svoje diaspore, skrbno se učijo slovenskega jezika in absorbirajo slovensko kulturo, toda izvirna pretekla materinska vez z Rusijo se vseeno tako ali drugače odraža v njihovem ustvarjanju.

Nekateri organizatorji in udeleženci Dneva Rusije v Narodni galeriji so z nami delili svoje vtise ter se zahvalili Slovencem za toplino in iskreno neizmerno zanimanje za rusko kulturo:

Umetnostna zgodovinarka Jevgenija Marija Škonda:

»Po predstavitvi ruske avantgarde so k meni pristopili nekateri slušatelji in me prosili za serijo predavanj o ruski umetnosti. Priznam, da me je to prijetno presenetilo. Zanimanje se ne nanaša samo na rusko avantgardo, ki je že tradicionalno priljubljena v Evropi, saj je Rusija v bistvu ravno skozi avantgardo prvič stopila na svetovno umetniško sceno. Če bo zanimanje zadosti veliko, bo prihodnje študijsko leto v RCZK potekal cikel predavanj z naslovom 'Ruska umetnost od ikone do avantgarde'.«

Otroci, ki so izdelovali slovanske lutke pod skrbnim očesom Jevgenije Rižove, so bili povečini dvojezični, iz mešanih družin. Zabavno je bilo gledati, kako so se otroci med seboj pogovarjali po slovensko, s predavateljico pa so govorili rusko. Prelivanje iz enega jezika v drugega je bilo zelo harmonično. Tudi slovenski otroci so brez težav razumeli vse, kar je govorila ruska učiteljica, saj so jim vestno vse prevajali otroci iz dvojezičnih družin.

Umetnica Uljana Dorofejeva:

»Vesela sem, da lahko poudarim, da ljubezen Slovencev do ruske kulture ne ugaša. To potrjujejo radovednost, navdušenje in veselje, ki sem jih opazila na obrazih gostov. Prireditev je presegla moja pričakovanja glede števila obiskovalcev. Tisti dan je bilo v Narodni galeriji posebno duhovno vzdušje, bilo je prijetno udobno, seveda tudi polno novih spoznanj. Naš narod ima vedno kaj za pokazati in o čem za govoriti, zato za osnovo svojih peščenih animacij pogosto jemljem ruska folklorna in avtorska književna dela ali klasično glasbo ruskih skladateljev ter se trudim, da bi predala njihovo globoko prežetost s smislom. Zdi se mi pomembno, da s svojim peščenim šovom ne samo naredim vtis na občinstvo, ampak tudi prebudim v njihovih dušah zrna dobrega in ljubezni, jih spravim do tega, da naredijo premislek in se kaj naučijo. Mislim, da tokrat pripoved Roža sedmih barv (Цветик-семицветик, avtor Valentin Katajev, op. prev.), ki je tukaj le malo znana, nikogar ni pustila ravnodušnega, niti otrok niti odraslih.«

Dan Rusije v Narodni galeriji se je zaključil s koncertom mladih nadarjenih glasbenikov iz Doma glasbe v Sankt Peterburgu, Aleksandra Kašpurina (fortepiano) in Aleksandra Petrova (flavta), ter s sijajnimi ruskimi romancami v izvedbi znane slovenske pevke Mance Izmajlove.

Preberite še: 32 stvari, ki presenetijo Ruse v Sloveniji

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke