Čeprav se je že dlje časa navduševal na vzhodnjaško filozofijo, je ruski slikar in filozof Nikolaj Roerich Indijo obiskal šele sredi 20. let prejšnjega stoletja, ko je iz Rusije pobegnil zaradi revolucije. Organiziral je azijsko odpravo, ki je vodila preko oddaljenih regij severne Indije, Kitajske, Tibera, Altajskega gorovja in Mongolije. Med odpravo naj bi prišli do mnogih geografskih in etnografskih odkritij. Poleg tega je umetnik posvetil kar 500 slik Himalajskemu gorovju.
Himalajsko gorovje je Roericha povsem očaralo, saj je v njem videl globok duhovni pomen in najbolj svet kraj na Zemlji. Po azijski odpravi se je z družino ustalil v dolini Kullu v severozahodni Indiji, v samem osrčju Himalaje. Tam je živel do svoje smrti leta 1947, njegova družina pa je nato ustanovila Inštitut za raziskovanje Himalaje.
"Noben slikar ni upodobil gora tako kot moj oče. Njegove Himalaje izžarevajo neprimerljivo bogastvo svetlobe in barve ter neizrazljivo veličino," je zapisal Roerichov sin Svetoslav, prav tako priznani umetik.
"Kje drugje bi še lahko našli takšno veselje, kot v sončnem vzhodu v Himalaji, kjer je modrina bolj intenzivna kot safir, kjer se ledeniki lesketajo iz daljave kot diamanti," je napisal Roerich, ko je opisoval gore, ki jih je tako oboževal.
Leta 1942 sta njegovo posest obiskala bodoči indijski premier Jawaharlal Nehru in hčerka Indira Gandhi. "To je bil nepozaben obisk nadarjene družine, v kateri je vsak član izjemen. Roerich ostaja v mojem spominu kot mož v ogromnim znanjem in izkušnjami. Mož z velikim srcem, na katerega je vplivalo vse, kar je videl," se spominja Gandhijeva.
Roerich je sebe dojemal kot most med dvema civilizacijama - Rusijo in Indijo. "Ponosen sem na to, da mi je bilo usojeno poveličevati veličastno Himalajsko gorovje v mnogih slikah. Rad imam Indijo in ker sem Rus, sem srečen, da bosta Himalaja in Indija v ruski umetnostni zgodovini deležni spoštovanja in ljubezni," je dejal Roerich.
Preberite še:
Kako je ruski zdravnik poskušal razrešiti skrivnost svete gore indijskega božanstva Šiva