Osvobajanje Indije: Kako je Rusija pokorila NATO

Prebivalci Goe sprejemajo indijske čete po uspešni invaziji na portugalske čete, 1961.

Prebivalci Goe sprejemajo indijske čete po uspešni invaziji na portugalske čete, 1961.

AP
Decembra 1961 je Rusija stala Indiji ob strani pri osvobajanju Goe in udarila po Portugalski, Natovi članici, zaradi česar so mnogi na Zahodu postali rdeči v obraz.

Portugalci so bili prvi kolonialisti, ki so prišli v Indijo in zadnji, ki so odšli. Britanci so pregnani leta 1947, do leta 1961 pa nihče ni ukrepal proti portugalski okupaciji Goe, dokler ni indijska vojaška operacija končala 450-letno tujo nadvlado.

Nekdanji goanski glavni minister Manohar Parikkar je pred leti izjavil, da je bilo ravnodušje voditeljev neodvisne Indije tisto, ki je zamaknilo svobodo Goe. Indijski premier ni storil ničesar, kljub mučenju in pobijanju Indijcev ter aktivnosti majhnega, a predanega gibanja za svobodo v Goi.

Leta 1946 so Portugalci brez usmiljenja pretepli skupino Indijk, ki so organizirale mirno demonstracijo oz. pohod skozi Goo. Ne le, da so bile ženske pretepene v policijskem varstvu, Portugalci so jim grozili celo, da bodo do golega slekli majhne hčerke protestnic.

Tudi leta 1955, ko je goanska vojska ustrelila 20 lokalnih prebivalcev in indijskih protestnikov, je Nehru uvedel le blokado, ki jo je portugalski režim zlahka obšel z uvozom zalog iz Pakistana in Šrilanke.

Napetosti so rasle, portugalski diktator Antonio Salazar pa je iskal pomoč pri ZDA, Veliki Britaniji in drugih državah. Britance je opomnil, da so po angleško-portugalskem sporazumu iz leta 1899 dolžni pomagati Portugalski, če je katera od njenih kolonij napadena, ameriški predsednik John F. Kennedy pa je pisal Nehruju, naj ne uporablja sile.

Novembra 1961 so Portugalci, opogumljeni zaradi Nehrujeve neaktivnosti, odprli ogenj na indijske obalne parnike in ribiške ladje. Končno pa je 17. decembra Indija izvedla vojaški, pomorski in zračni napad na Goo in pri tem uporabila velikansko silo.

Globalni odzivi

Zahodne države so kot v zboru obsojale Indijo. Voditelji in predstavniki mnogih držav so grajale njena dejanja, vključno z Veliko Britanijo, ZDA, Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo, Francijo, Nizozemsko, Zahodno Nemčijo, pridružil se jim je tudi Pakistan. Na drugi strani pa so Indijo popolnoma podprle Rusija, Jugoslavija, arabske države in druge.

V Združenih narodih so ZDA, Velika Britanija, Francija in Turčija predlagale resolucijo, s katero bi obsodili indijsko invazijo, Indijo pa bi pozvali k takojšnjemu umiku sil na "pozicije, ki so veljale pred 17. decembrom leta 1961."

Moskovska podpora Indiji

Moskva je na resolucijo vložila veto. Brežnjev, takratni sovjetski voditelj je Indijce pozval k ignoriranju zahodne ogorčenosti, saj da "prihaja od tistih, ki so navajeni daviti ljudsko željo po neodvisnosti … in od tistih, ki bogatijo s kolonialističnim blagom."

Tudi Hruščov je poslal telegram Nehruju, v katerem je zapisal, da so dejanja indijske vlade absolutno zakonita in upravičena, Rusi pa ta dejanja enoglasno podpirajo.

Valerian Zorin, stalni predstavnik Rusije v OZN, je zagovarjal stališče, da Rusija stoji ob strani Indiji in njenemu boju za osvoboditev izpod kolonialne nadvlade. Po njegovih besedah je bilo vprašanje Goe povsem v rokah indijske jurisdikcije in ne more biti predmet obravnave v Varnostnem svetu. Če bi že morali razpravljati o nečem, bi to moralo biti "vprašanje kršenja deklaracije o zagotavljanju neodvisnosti kolonialnih držav in ljudi s strani Portugalske." "Portugalska ne izpolnjuje in tudi ne bo izpolnila te deklaracije, s tem pa ogroža mir in varnost v različnih delih sveta," je dejal.

Kar je zares izjemno pri osvobajanju Goe je to, da je bila Portugalska Natova članica, pa vendar ji ZDA in druge države niso mogle pomagati. Vse to se je dogajalo na vrhuncu hladne vojne, ko so Natov slogan "napad na članico je napad na vse nas" jemali z vso resnostjo.

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: