Eduard Uspenski se je rodil 22. decembra 1937 v mestecu Jegorjevsk v Moskovski regiji. Oče Nikolaj je zasedal visok položaj v Centralnem komiteju KP ZSSR, mati Natalija pa je bila strojna inženirka. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bila družina za dve leti evakuirana v Sibirijo, po vojni pa so se vrnili v Moskvo.
Eduard je dokončal izobraževanje na Moskovskem letalskem inštitutu (MAI) in postal inženir, vendar mu delo v vojaški proizvodnji, kot je sam povedal, ni šlo najbolje od rok, zato je leta 1964 zapustil tovarno in si začel služiti kruh s pisateljevanjem. Začel je s humorističnimi kratkimi zgodbami, ki so jih objavljali mnogi časopisi, nato pa se je podal še v animacijo risanih filmov. Leta 1965 začne pisati za otroke.
Bogat repertoar
Uspenski je bil eden od ustanoviteljev najdlje trajajoče ruske otroške TV oddaje Spokojnoj noči, mališi!(Lahko noč, malčki!) in priljubljene radijske oddaje Radionjanja (Radio Varuška), ki je imela predvsem izobraževalni namen, saj je sovjetskim otrokom preko humornih pesmic in zabavnih dialogov približala slovnico, matematiko, znanstvene teme in razlago določenih konceptov.
Pedagoška komponenta je izražena tudi v pravljici Stric Fjodor, pes in maček, ki je izšla leta 1974. Stric Fjodor je v bistvu šestletni fantič, ki je tako samostojen in resen, da ga starša kličeta "stric". Družbo mu delata pes Šarik in govoreči maček Matroskin, ki ju Stric Fjodor vzame s sabo na podeželje v vas Prostokvašino (izmišljena vas, ki nosi ime po znanem ruskem mlečnem napitku prostokvaša). Glavni lik nekoč najde zaklad, nakar obogati in kupi traktor, ki deluje na juho in krompir.
V novejšem obdobju je Uspenski delal kot voditelj glasbene oddaje V našu gavan zahodili korabli (V naše pristanišče so priplule ladje), ki je bila namenjena oživljanju priljubljenih starih pesmi v izvedbi nadarjenih amaterskih izvajalcev. Oddaja je leta 2000 prejela nagrado TEFI s strani Ruske televizijske akademije.
Fenomen po imenu Čeburaška
Nedvomno najbolj znana stvaritev Uspenskega pa je Čeburaška. Pravljična zverinica je ena od treh glavnih junakov otroške knjige Krokodil Gena in njegovi prijateljiiz leta 1966. "Čeburaška je ljubka, puhasta in še neodkrita žival, ki se prehranjuje s pomarančami in ima velika ušesa. Kljub svoji splošni nepoučenosti je neverjetno živahna." S temi besedami je svojega junaka opisal pisatelj. Junakova zgodba se začne v tropskem gozdu. Čeburaška nekoč naleti na zaboj s pomarančami, se skrije vanj in se tako kmalu znajde na drugem koncu sveta v trgovini z živili. Nato se zaposli v diskontni trgovini, nov dom pa najde v telefonski govorilnici za vogalom. V mestu spozna krokodila Geno, ki dela v lokalnem živalskem vrtu – kot krokodil …
Čeburaška je daleč najbolj priljubljen ruski risani junak, ki je v vseh teh letih doživel kultni status in mednarodno prepoznavnost. Od leta 2004 naprej je tudi uradna maskota ruske olimpijske reprezentance in eden od najbolj prepoznavnih ruskih simbolov nasploh. V mestih Ramenskoje in Habarovsk stoji celo bronast kip Čeburaške, medtem ko je njeno ime postalo vzdevek za različne stvari, na primer za letalo Antonov An-72, katerega nenavadno nameščeni motorji na sprednjem zgornjem delu spominjajo na Čeburaškina velika ušesa.
Nepozabna zapuščina
Eduard Uspenski se bo v zgodovino zapisal kot najbolj priljubljen otroški pisatelj v zadnjih nekaj desetletjih. Obstaja več milijonov izvodov njegovih knjig, knjigarne v Rusiji pa imajo za njegova dela tudi posebne police. Skoraj vse njegove knjige so doživele filmsko ali gledališko predelavo, otroci po vsej Rusiji pa prepevajo njegove pesmi in gledajo njegove TV oddaje. Da delo Uspenskega ne bo pozabljeno niti izven rusko govorečega prostora. pa zagotavljajo prevodi knjig v 25 jezikov. V slovenščini lahko preberete zgodbo Stric Fjodor, pes in maček, prevod je izšel leta 2016 pri Mladinski knjigi.
Poglejte si tudi nekaj kratkih sodobnih ruskih risank.
Preberite še: Kako je Puškin postal "veliki socialistični pisatelj"