Ne znate z besedami? Preberite 5 ljubezenskih izpovedi ruskih literarnih mojstrov!

Sergej Produkin-Gorski; Aleksander Kislov
Čeprav je ruska literatura polna nesrečne ljubezni, je iz pisateljske korespondence mogoče sklepati, da so živeli srečno ljubezensko življenje.

1. Aleksander Puškin v pismu bodoči ženi Nataliji Gončarovi marca 1830

»Danes je obletnica dne, ko sem vas prvič zagledal; in ta dan je ... zame bil ... Bolj ko razmišljam, bolj se mi dozdeva, da brez vas več ne morem živeti. Na svetu sem zato, da vas ljubim in da vas varujem, vse ostalo ni omembe vredno.«

 

2. Fjodor Dostojevski v pismu soprogi Anni 21. julija (oz. 2. avgusta) leta 1876

»Angel moj, čutim, da sem vse bolj vaš in da brez vas sploh več ne morem. Poslej bom prostovoljno tvoj suženj – srečen bom samo, če me zasužnjiš, Anka! Je ne demande pas mieux (sln. Zame ni večje sreče).

Po prvem zakonu brez otrok se je poročil s svojo 25 let mlajšo stenografinjo Anno Snitkino, ki mu je pomagala pravočasno zaključiti roman Srečelovec in mu rodila štiri otroke.

 

3. Lev Tolstoj v pismu bodoči ženi Sofiji Behrs septembra leta 1862.

»Po pravici mi povejte: bi se poročili z mano? Če vaš odgovor ne prihaja iz globine duše in vas obhajajo dvomi, me raje zavrnite. Rotim vas, da dobro premislite. Zavrnitev bom težko prenesel, a bom že nekako preživel. Toda če mi v zakonu ne boste vračali ljubezni, bo z mano zelo hudo.«

 24 let mlajša Sofija Andrejevna je bržkone najznamenitejša literarna soproga v ruski zgodovini in heroina, ki je samosvojemu in gostobesednemu Tolstoju rodila 13 otrok. Ne samo to, na roko je nekajkrat prepisala celoten roman Vojna in mir.

 

4. Anton Čehov v pismu ženi Olgi Knipper dne 29. oktobra leta 1901

»Moja duša, moj angel, moja psička, moja golobica, rotim te, da nikoli ne podvomiš v globino moje ljubezni – ne pozabi me, piši mi in me imej vedno v mislih. Nič na tem svetu me ne more odvrniti od tebe, tudi ko boš stara, te bom ljubil – tvojo dušo in vse, kar nosiš v sebi [...]. Pošiljam ti strastne poljube, objeme in spet in spet poljube! Kako prazna je postelja brez tebe, kako sam sem, kako ničvreden in star. Piši mi! Tvoj Antoine.«

Čehovova pisma ženi so povečini kratka (navsezadnje njegov aforizem pravi, da nadarjene odlikuje jedrnatost) in polna nežnosti ter ironije. Ženo imenuje dušica in »psička«, ji pošilja poljube in namenja ljubeče besede ter ji v isti sapi zagrozi, da »bo tepena«, če mu vsak dan ne napiše enega pisma. Domnevno lahkomiselna Olga mu je pisala strastna ljubeča pisma, med drugim: »Vroče poljubljam vse tvoje obrazne gubice.«

 

5. Vladimir Nabokov v pismu bodoči soprogi Veri Slonim dne 8. novembra leta 1923

»Na vse, kar mi je drago in na vse, kar imam, prisegam, da si moja največja ljubezen. Tako nežno – da mi gre kar na jok – in s takim žarom nisem ljubil še nikogar doslej. [...] Želim si samo, da bi bila srečna, in zdi se mi, da te lahko osrečim, da lahko v tvoje življenje prinesem sonce in tiho, nevsakdanjo srečo.

[...] Ljubim te, želim si te, potrebujem te kot nikogar na svetu ... Tvoje oči se zasvetijo vsakič, ko se nasloniš nazaj in poveš kakšno šalo ... te tvoje oči, glas, ustnice in lahkotna, sončna ramena ...«

Ta intelektualni snob si je bil z ženo zelo blizu; ko nista bila skupaj, ji je do potankosti – vključno s fiziološkimi potrebami – opisoval svoje dneve. Njuno dopisovanje je izšlo v knjigi z naslovom Pisma Veri.

 

Ste že prebrali 10 življenjskih modrosti ruskih pisateljev?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke