Fontanka je pripravila intervju s člani slovenske zasedbe, ki bo že oktobra nastopala v Sankt Peterburgu in Moskvi (9. in 11. oktober) ob »himnah, koračnicah in uspavankah«. Brez problema bi lahko nastopila na odru skupaj z Vladimirjem Putinom, zanimivo bi se ji bilo prikazati tudi na prazniku ruskih obveščevalcev ali v Čečeniji.
Člani zasedbe so za Fontanko dejali, da so jim po letu 2013 odsvetovali nastope v Rusiji, menda zlasti zaradi neodobravanja krogov blizu Ruske pravoslavne cerkve. Nekateri jim bojda očitajo, kako tipično, da so se delali norca iz ruske himne (različica ruske himne na albumu Volk leta 2006, v kateri pojejo tudi ruski diplomati v Ljubljani) in da častijo satana (priredba znane pesmi Rolling Stonesov Sympathy For The Devil). So pa dejali, da so sedaj nastopili malo drugačni časi in se z veseljem vračajo v Rusijo, ki je zanje velika država. Z veseljem bi posneli tudi cel album v čast Rusiji in njeni zgodovini, ne glede na to, ali bi za to prosila ruska oblast ali opozicija.
Poleg tega Laibach razmišlja o »reintepretaciji« znamenitih ruskih skladateljev, zanimiva imena so jim Aleksander Skrjabin, Dmitrij Šostakovič ali Mihail Matjušin. »Seveda poznamo herojsko zgodbo leningrajske blokade in z navdušenjem bi naredili nekaj posebnega v spomin nanjo, vendar absolutno ne moremo tekmovati s Šostakovičevo Sedmo simfonijo, ki je povedala vse. Lahko samo kaj skromno ponovimo za njim.« Zakaj pa ne bi uglasbili kar kakšno delo Vladimirja Lenina ali Josifa Stalina? Tudi to je možnost.
Še eno zanimivo vprašanje Fontanke je bilo, ali je Putin kaj podoben Titu. »Niti ne. Tito je bil bolj vesel in stilski, imata pa tudi nekaj skupnega.« Putin bi moral tudi plesati bolje od tistega, kar je pokazal na poroki avstrijske ministrice, saj je Tito veliko plesal in to dobro, dodaja Laibach. Putinu prav tako niti ne privoščijo, da bi Tita povsem ponavljal, saj se je po Titovi smrti zrušil jugoslovanski politični sistem. Upajo, da bo njegova Rusija mirna in prijateljska evropska država.
Člani Laibacha so še enkrat izrazili zadovoljstvo nad nastopom v Severni Koreji, kamor so šli zaradi radovednosti in podpore združevanju Korejcev. V intervjuju so navedli svoje poglede na aktualno in polpreteklo politiko Rusije, ZDA in sveta, za katero menijo, da jih nikoli ne bo mogla spremeniti, o vojnah in ekstremih sodobnega časa. Povedali so še, da tudi z novimi »gledališkimi« eksperimenti v zadnjem albumu Also Sprach Zarathustra ostajajo Laibach, čeprav je glasba drugačna od prejšnje, leta 2019 pa gre končno pričakovati njihov film Under the Iron Sky tudi v kinih.
Spoznajte še:
"Kul superjunak stric Vova": Ruske pesmi o Vladimirju Putinu