Tega pa Lenin in Stalin že nista rekla!: o slavnih citatih, ki jih Rusi pripisujejo napačnim ljudem

Aleksander Kislov/Global Look Press
Rusi imajo radi dobro šalo, a hkrati obožujejo modre in poučne citate. Vsak Rus jih zna na pamet kar nekaj, vendar jih včasih pripisujejo napačnim ljudem, v želji, da bi izpadli kot intelektualci.

1. »Če zdaj zaspim in se čez 100 let spet prebudim in me takoj nekdo vpraša, kaj zdaj ljudje počnejo v Rusiji, mu bom odgovoril: Pijejo in kradejo.« (Mihail Saltikov-Ščedrin).

Tale citat se pogosto pojavlja (in hvali) na ruskem internetu, pa še res spominja na vrstice satirika Saltikova-Ščedrina. Toda ruski literat tega v resnici nikoli ni rekel.

Gre za besede Aleksandra Rosenbauma, nekdanjega delavca ruske prve pomoči, ki je pozneje postal pevec. V nekem intervjuju je ravno on pripisal te besede Saltikovu-Ščedrinu. Od kje pa v resnici izhajajo?

V resnici jih je zapisal en drug ruski satirik, Mihail Zoščenko, ki je pisal svoja dela v prvih letih Sovjetske zveze – konkretno v Modri knjigi. Besede so povzete po beležki pesnika Petra Vjazemskega, ki jih je pripisoval velikemu ruskemu zgodovinarju Nikolaju Karamzinu. Vendar pa v originalnem citatu ni govora o spanju: »Če želi nekdo z eno besedo opisati, kaj se dogaja v Rusiji, mora reči: krade se.«

2. »Nihče ni nezamenljiv,« ter »Ni človeka – ni problema!« (Josif Stalin)

Naj kakšne njegove izjave izgledajo še tako surovo in tiransko, Stalin uradno teh besed ni izrekel. Je bil vendarle malo bolj subtilen!

Izrek »Ni človeka – ni problema,« si je v resnici izmislil pisatelj Anatolij Ribakov v knjigi Otroci Arbata, ki je bila posvečena Stalinovim represijam. V tej knjigi te besede res izreče Stalin, ampak seveda zgolj kot lik njegove zgodbe. Pozneje je Ribakov dejal, da je bil zelo presenečen, ko so novinarji in celo zgodovinarji pomislili, da naj bi to Stalin zares enkrat rekel.

»Nihče ni nezamenljiv,« pa je izrek, ki ga je Stalinu pripisal ugrabljeni sovjetski dramaturg Aleksej Korenjuk v drami Fronta (1942). Stalin tega ni rekel, je pa to res rekel nekdo drug! Stavek pripada francoskemu revolucionarnemu politiku Josephu Lé-Bonu, ki se je zapisal v zgodovino po surovosti do stare francoske aristokracije. Lé-Bon je to rekel, ko ga je neki vikont prosil, da mu prihrani življenje, ker je bil izobražen in izkušen ter bi s tem lahko koristil Republiki. Eno leto pozneje je bil tudi sam Lé-Bon pogubljen zaradi zlorabe oblasti.

Opomba prevajalca: Na Zahodu pripisujejo Stalinu še en znan citat: »Ena smrt je tragedija, milijon smrti je le statistika.« Sicer si je zaradi vseh dogodkov med Stalinovo vladavino mogoče predstavljati, zakaj izraz pripisujejo prav sovjetskemu voditelju, toda zdi se, da so mu citat pripisali v ameriškem časopisju po drugi svetovni vojni. Zelo podobne izreke opazimo že vsaj od 18. stoletja, v 20. stoletju pa so bile podobne povedi zapisane v razni literaturi v različnih kontekstih. Nekateri navajajo, da naj bi to Stalin izrekel v navezavi na lakoto v Ukrajini, spet drugi, da v razpravi o odprtju druge fronte v Franciji med Teheransko konferenco leta 1943.

3. »Ne šparajmo z vojaki, ženske jih bodo rodile še veliko!« (Georgij Žukov)

Peter Bernštejn

Lažni citat je priljuden med tistimi ljudmi, ki so trmasto prepričani, da je celotna sovjetska vojaška taktika temeljila na zmagi zaradi večje številčnosti vojakov. Pripisovali so ga tudi Petru Velikemu, vendar se pravzaprav ne ve, kdo je to zares izrekel. Zdi se, da bi lahko bile besede povezane s pismom carice Aleksandre možu Nikolaju II. o velikih izgubah med prvo svetovno vojno (17. avgust 1916): »Generali vedo, da je v Rusiji še veliko vojakov in jim zato ni žal njihovega življenja. To so bile odlično izurjene čete, toda vse zaman.«

Druga razlaga povezuje izrek z generalom Apraksinom, ki je med bitko pri Gross-Jägersdorfu zavrnil predlog, da bi v napad poslal konjenico, menda z besedami: »Konje plačujemo z zlatom, vojake pa bodo žene rojevale, kolikor bo potrebno.« Vendar gre tudi tu le za legendo brez dokazov. Upamo, da takšne neumnosti nihče ni resno izrekel.

4. »Z državo lahko upravlja vsaka kuharica.« (Vladimir Lenin)

Frazo je že od otroštva poznal skoraj vsak sovjetski državljan, čeprav je diametralno nasprotna od tega, kar je res rekel Vladimir Lenin. V članku Bodo boljševiki obdržali oblast? (1917) je zapisal: »Mi nismo utopisti. Vemo, da vsak fizični delavec in vsaka kuharica ne bo takoj upravljala z državo … Zahtevamo pa, da se takoj zavrne predsodke, da lahko državo in vsakdanje posle vodijo samo bogataši ali funkcionarji iz bogatih družin.«

Verjetno je k napačni interpretaciji izreka pripomogel pesnik Vladimir Majakovski, ki je v svoji poemi Vladimir Iljič Lenin zapisal: »Vsako kuharico bomo naučili, kako upravljati z državo.«

Na ruskih spletnih straneh obstaja smešna šablona za meme, po katerih se narobe pripisujejo izjave zgodovinskim osebnostim. »Ne verjemite vsemu, kar ljudje pišejo na internetu.« Podpis: »Vladimir Lenin«. Dandanes lahko na internet vržemo karkoli in človek se hitro znajde v zablodi, če ne preverja dejstev.

5. »Oči so ogledalo duše!« (Lev Tolstoj)

Po ruski tradiciji se izrek pripisuje avtorju Vojne in miru, celo največji ruski iskalnik Yandex avtomatično ponudi Tolstojevo ime, če vanj vnesete te besede. Ne bi bilo čudno, če se ne bi ista fraza pripisovala tudi Paulu Coelhu.

Tudi če je Tolstoj to res napisal (mi teh besed nismo našli niti v enem njegovem delu, če ste  ga našli vi, pa nam kar javite), je kot zelo izobražen človek morda vedel, da izrek izvira iz časov Starega Rima, ko so citirali Cicerove (106-43 p. n. š.) besede: »Ut imago est animi voltus sic indices oculi.« (»Obraz je slika duše, oči pa njen odraz.«)

Tukaj pa izveste nekaj resničnih izrekov velikih ruskih pisateljev, ki so aktualni še danes.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke