Zoya Cherkassky-Nnadi se je preselila v Izrael iz Kijeva leta 1991 ob razpadu Sovjetske zveze, ko je bila stara 15 let. V njeni novi domovini je postala umetnica z edinstvenim stilom. Njene risbe morda delujejo naivne, vendar so v resnici izjemno globoke in pomenljive. Gledalca spomnijo na znane prizore iz sovjetskega otroštva pred razpadom te velike države.
1. Praznik dela (1. maj) slavi družbene in gospodarske dosežke delavcev v njihovem boju za pravice. V Sovjetski zvezi je bil to zelo pomemben praznik, ob katerem so se milijoni prebivalcev pridružili prvomajskim demonstracijam in proslavam s transparenti tipičnih sovjetskih sloganov. 1. maj je v Rusiji še danes državni praznik.
Zoya Cherkassky-Nnadi
2. V Sovjetski zvezi je bila za šolarje predpisana šolska uniforma. Fantje so nosili modro obleko z aluminijastimi gumbi, dekleta pa rjave obleke, ki so segale malo nad koleni, in črnim predpasnikom. Mladi pionirji so nosili rdeče rutke. Šolarji, ki so dežurali (nosili so rdeče trakove) so po pouku ostajali in pomagali počistiti učilnico.
Zoya Cherkassky-Nnadi
3. V 80. letih so po mestih gradili standardne panelne stanovanjske bloke z 9-16 nadstropji. Dvorišča so bila prav tako standardizirana. Na njih so stala manjša igrišča s klopmi blizu vhodov v blok, kjer so sedele starejše gospe. Te so bile zmeraj na tekočem z novicami, kdo je prinesel novo pohištvo, čigava mačka krade klobase in kdo prihaja h komu na obisk. »Babuške« so bile prava lokalna obveščevalna služba.
Zoya Cherkassky-Nnadi
4. Čeprav Rusi ne hodijo po svojih zidovih, imajo tam preproge. Preproge so v sovjetska stanovanja prodrle v 60. letih, ko so se milijoni prebivalcev začeli seliti v t. i. hruščovke (nizke stanovanjske zgradbe, poimenovane po takratnem voditelju). Stene hruščovk niso bile samo hladne, ampak tudi tanke. Preproge so zato služile kot zvočna in toplotna izolacija. Bile so tudi izjemno priljubljeno ozadje za fotografije.
Zoya Cherkassky-Nnadi
5. V poznih 60-ih so dobili sovjetski državljani odmerjene kose zemljišč, navadno 10x10 metrov, ki so jim pravili fazende. Tako je država reševala ne samo prehransko vprašanje, ampak je naslavljala tudi prosti čas. V nekdanjih sovjetskih republikah se poletne vikende še danes povezuje z igro, oddihom in delom na dačah.
Zoya Cherkassky-Nnadi
6. Potovanje s sovjetskim vlakom, še posebej v tretjem razredu spalnega vagona, znanega kot plackart, je bilo zares zanimiva izkušnja. Vožnjo so zaznamovali iskreni pogovori med potniki, založenimi z raznovrstno hrano. Standardno kosilo potnika na vlaku so bila kuhana jajca in pečen piščanec. Ljudje so pričeli jesti, čim se je vlak začel premikati – ustaljena tradicija.
Zoya Cherkassky-Nnadi
7. Prehranjevanje v menzi je bil osrednji del sovjetskega življenja od otroštva do upokojitve. Ena od najbolj priljubljenih jedi je bil krompirjev pire s kotleti. Ženske med jedjo niso snele svojih naglavnih delov obleke, za kar je obstajal dvojni razlog: da ne uničijo pričeske in da vsem pokažejo svoj krzneni klobuk.
Zoya Cherkassky-Nnadi
8. Med perestrojko se je zahodna kultura prebila v vsak kotiček Sovjetske zveze. Moda, rap glasba in breakdance so postali zelo priljubljeni med mlado generacijo, ki je nosila kavbojke, čudne pričeske in raznovrsten nakit, prav tako kot najstniki na zahodu.
Zoya Cherkassky-Nnadi
9. Praznična miza je bila še en pomemben element sovjetskega življenja. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja v poznih osemdesetih so ljudje kuhali nenavadne jedi, da bi presenetili goste, pri čemer so uporabljali vse možne sestavine, ki so jih lahko našli v trgovinah. Slanik, želirana jajca ali ribe, vložena hrana in paradižnik so bili na vsaki praznični mizi, pa najsi bo to poroka, pogreb ali rojstnodnevna zabava. V zelo redkih primerih so gostom postregli v kristalnih kozarcih – tipičnem poročnem darilu, ki ga sicer skoraj nikoli niso uporabljali.
Zoya Cherkassky-Nnadi
10. Disidenti se s sovjetsko ideologijo sicer niso strinjali, vendar tudi niso poskušali prevzeti oblasti. Do konca so delovali v samizdatu in uporabljali razne metode za prenos informacij na Zahod. Poskušali so si pridobiti dostop do zahodnih radijskih postaj, ki so bile v ZSSR prepovedane. A čas disidentov in obenem Sovjetske zveze se je končal leta 1991.
Zoya Cherkassky-Nnadi
Preberite še: