Spomnili smo se na šest filmov, ob katerih lahko bolje razumemo in osmislimo zgodovino in občutja ljudi v prelomnih časih.
1. Oktober (Deset dni, ki so pretresli svet), 1927
Zaključni del trilogije režiserja Sergeja Ejzenštejna, ki mu je, kot je sam priznal, revolucija »dala najdražje – spremenila ga je v umetnika«. Revolucionarna trilogija se je začela s filmom Stavka, potem je sledila legendarna Oklepnica Potemkin o uporu mornarjev leta 1905. Oktober je biser filmske uprizoritve revolucionarnih dogodkov. Od rušenja spomenika carju Nikolaju II. do Leninovega nagovora, ko je razglasil zmago revolucije. Glavni prizor filma, ki ga poznajo skoraj vsi, pa je juriš mornarjev na Zimski dvorec. To je bila umetno uprizorjena scena, ki pa so jo pozneje vključili v skoraj vse dokumentarne filme o dogodkih leta 1917.
Akcijski film bratov Vasiljevih o nesebičnem rdečearmejcu Vasiliju Čapajevu, ki se je s tovarišema Petko in Ajko boril proti belogardistom. Film Vasiljevih ilustrira rusko državljansko vojno in je nekakšen mit o herojih minulih časov. Na temo filma so pozneje nastale mnoge anekdote in pravljice, ki ostajajo priljubljene še danes. Herojska pripoved o Čapajevu je postala pravi hit med gledalci in kritiki, prejela je tudi nagrado na prvem Moskovskem filmskem festivalu in visoko oceno Stalina. Film imajo ljudje radi še danes. Tudi ruski predsednik Vladimir Putin na primer pravi, da je to njegov najljubši ruski film.
Tale film Mihaila Romma je bil posnet 20 let po revoluciji in je osredotočen na osebnost Vladimirja Lenina, ki na začetku deluje kot malo smešen nevrotik, vendar je prikazan kot nedvomen revolucionarni genij. Sodobniki so se spominjali, da je igralec Boris Ščukin odigral vlogo revolucionarnega voditelja tako virtuozno, da so prvi gledalci ob prizoru vstali in zaploskali, kot da bi zagledali živega Lenina osebno. Film so potem vrteli tudi v ZDA in drugod na ameriški celini, tuji kritiki pa so poudarjali, da je Lenin v izvedbi Ščukina »zanimiv, izstopajoč in prijeten za občinstvo.«
Ekranizacija del Mihaila Bulgakova v dveh serijah (pretežno temelji na drami Beg in romanu Bela garda) z izjemnimi igralci na čelu z Ljudmilo Saveljevo (Nataša Rostova iz Vojne in miru Sergeja Bondarčuka, ki je leta 1969 dobil oskarja) in Aleksejem Batalovim (Goša iz Moskva ne verjame solzam, oskar leta 1980). Film Aleksandra Alova in Vladimirja Naumova nam daje predstavo o tem, kako je z revolucijo prišlo do korenitega preloma v moralnih in etičnih nazorih ljudi, o naporih emigracije in izgubljeni vlogi izobraženstva v novi sovjetski zgodovini. Film je leta 1971 sodeloval tudi na festivalu v Cannesu
Relativno nov film oskarjevskega režiserja Nikite Mihalkova je bil posnet po motivih majhne istoimenske pripovedi Ivana Bunina in njegovih dnevnikov Prekleti dnevi, v katerih pisatelj opisuje revolucijo kot katastrofo, ki je razklala državo. Mihalkova Sončarica se dogaja jeseni leta 1920, ko se neimenovani kapitan z ostanki carske vojske znajde v filtracijskem taborišču. Tam se spominja svoje nekdanje ljubezni, mirnega življenja in se sprašuje: »Kako je sploh prišlo do vsega tega?« Skozi romantične podobe in neposredno sklicevanje na filme Sergeja Ejzenštejna se Mihajlov trudi reflektirati dogodke izpred stotih let, ki so za vedno spremenili državo in njene ljudi.
Nenavadna zgodba o posledicah revolucionarnih dogodkov, ki jo je posnel nagrajenec beneškega filmskega festivala Aleksej Fjodorčenko (Prvi na Luni, Tihe duše), prikazuje skupino revolucionarjev-umetnikov, ki so prišli »razsvetljevat« avtohtone prebivalce tajge. Fjodorčenkovi liki so oblikovani po znanih umetnikih avantgardistih 20. let 20. stoletja: slikarjih, arhitektih, glasbenikih in mnogih drugih. Množica dejstev je prepletena z režisersko domišljijo in prikaže, kako so skupaj trčili napredni sovjetski državljani in pripadniki majhnih narodov ruskega severa in Sibirije, ki so bili še daleč od revolucionarnih sloganov.
Na dan oktobrske revolucije, 7. novembra po gregorijanskem koledarju, se je rodil tudi eden od vodilnih boljševikov, Lev Trocki. Spoznajte 6 dejstev o veliki zgodovinski osebnosti, ki je med drugim ustanovila Rdečo armado.