Kaj je bil "rdeči teror" in koliko življenj je terjal?

V kleteh Čeke, avtor Ivan Vladimirov (1919)

V kleteh Čeke, avtor Ivan Vladimirov (1919)

Ruska državljanska vojna je bila čas neizprosnih bojev med rdečimi in belimi. Tokrat se bomo dotaknili t. i. rdečega terorja. Zakaj se je zgodil in koliko življenj je terjal?

1. Kaj je bil rdeči teror?

V ruskem kontekstu je izraz rdeči teror nadpomenka za vse politične represije boljševikov, uperjene proti njihovim političnim nasprotnikom in razrednim sovražnikom. Uradno je bil razglašen 5. septembra 1918, in sicer s posebno resolucijo, ki jo je sprejelo boljševiško vodstvo. Resolucija je predpostavljala, da "morajo vsi posamezniki, ki so povezani z belimi organizacijami, zarotami in upori, biti ustreljeni."

Napis na praporu se glasi:

Čeprav je kampanja trajala dva meseca, se izraz rdeči teror rado uporablja za vse politične represije s strani sovjetske vlade v času državljanske vojne, od oktobra 1917, ko so boljševiki vrgli prehodno vlado, do 1922, ko so dokončno porazili sovražnika.

2. Zakaj se je zgodil?

Zgodovinarji poudarjajo, da boljševiki takoj po nastopu oblasti niso zavladali z železno roko. Izpuščali so zajete nasprotnike in med njimi je bilo mnogo takih, ki so kasneje postali njihovi glavni sovražniki. Kazni za posameznike, ki so sodelovali v zarotah proti novim oblastem, so bile na začetku nizke. Z večjo intenzivnostjo vojne pa se je vse spremenilo.

Boljševiki so razglasili rdeči teror takoj po poskusu atentata na Vladimirja Lenina, 30. avgusta 1918. Po govoru pred delavci neke moskovske tovarne je bil revolucionar trikrat ustreljen. Ena krogla ga je pri tem hudo ranila, vendar je preživel.

Poskus atentata na Lenina, avtor Pjotr Belousov (1957)

Po revoluciji se je zgodila cela serija atentatov in poskusov umorov visokih sovjetskih uradnikov. Samo julija 1918, ko se je državljanska vojna začela razvijati, je bilo ubitih 4.110 sovjetskih uradnikov po vsej državi. Boljševiki so zato smatrali rdeči teror kot legitimen odgovor na napade njihovih sovražnikov.

3. Kako se je začelo?

Takoj po propadlem poskusu atentata na Lenina so boljševiki v Petrogradu usmrtili 512 zajetih predstavnikov buržoazije in višjih razredov. V drugi polovici septembra je bilo ubitih še 300 ljudi.

V Moskvi je bilo 5. septembra javno usmrčenih 80 ljudi, med katerimi sta bila tudi dva nekdanja notranja ministra in zadnji predsednik zgornjega doma parlamenta Ivan Ščeglovitov.

Ivan Ščeglovitov

"Tukaj je nekdanji carjev minister, ki je vse svoje življenje prelival kri delavcev in kmetov," je zakričal nek vojak, preden ga je ustrelil. Zgodovinarji postavljajo številko usmrčenih ljudi v Rusiji tisto jesen med 1.600 in 8.000.

4. Ali so vsi boljševiki podpirali rdeči teror?

Vodstvo boljševikov si ni bilo enotno glede intenzivnosti uporabe terorja. Oktobra je mnogo visokih partijskih uradnikov, vključno z notranjim ministrom, zahtevalo prekinitev represij. 6. novembra je bila tako razglašena amnestija.

A istočasno se je vse bolj stopnjevalo nasilje državljanske vojne, zato so mnogi boljševiki še naprej podpirali teror: "Uničiti moramo neproduktivne razrede. Pri tem ni treba iskati dokazov, ali je obtožena oseba ravnala proti sovjetom z besedami ali dejanji. Prvo vprašanje je, kateremu razredu pripada, kje je njen izvor, kakšna je njena vzgoja, izobrazba in poklic. Ta vprašanja bodo odločala o njeni usodi. To je namen in esenca rdečega terorja," je izjavil Martin Lacis, eden od takratnih višjih varnostnih uradnikov.

Aretacija carističnih generalov, avtor Ivan Vladimirov (1926)

Lenin je Lacisove besede označil za "neumnosti" in dodal, da cilj ni fizično iztrebljenje buržoazije, ampak uničenje družbenih pogojev, ki so jo vzpostavili kot razred.

5. Koliko ljudi je umrlo med rdečim terorjem?

Ocene se zelo razlikujejo. Zgodovinar Sergej Volkov ocenjuje, da so v obdobju od 1917 do 1922 boljševiki ubili do 2 milijona ljudi. Na drugi strani pa zgodovinarji, ki se sklicujejo na arhivske vire institucij, ki so izvajale represijo, to številko postavljajo na 50.000. Spet tretji pa to številko podvajajo in prištevajo še žrtve nekaterih takratnih kmečkih uporov proti sovjetskim oblastem.

100.000 je sicer visoka številka, vendar predstavlja le majhen delež v državljanski vojni, ki je terjala med 10 in 12 milijonov življenj.

6. Kaj pa beli teror?

Eden od glavnih razlogov za politične represije boljševikov je bil beli teror, ki se je začel krepiti sredi leta 1918, ko se je okrepil tudi boj proti boljševikom.
Številke so tudi pri belem terorju zelo nejasne. Natančnejše ocene je zelo težko postaviti saj, za razliko od rdeče strani, bela ni imela organizirane državne strukture in je v bistvu bila združenje več skupin, ki so se borile proti boljševikom.

Barka z osvobojenimi ljudmi, ki so bili ujetništvu bele garde, oktobra 1918

Beli svojega terorja tudi niso izvajali preko uradne kampanje tako kot boljševiki in zato so njihovi zločini pritegnili manj pozornosti. Kljub temu pa si je več zgodovinarjev enotnih, da pristop bele garde ni bil nič manj brutalen. Kot ocenjuje avtor neke nedavne raziskave, je bila bela stran odgovorna za vsaj 500.000 smrti, čeprav so ocene raziskovalcev včasih nekoliko skromne.

Podrobneje o oktobrski revoluciji preberite tukaj!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke