‘James Bond’ je umrl v Moskvi: Kako je britanski agent poskušal strmoglaviti boljševike

"Boljševizem je bil krščen s krvjo ... njegovi voditelji so bili kriminalci in morilci,” je nekoč rekel Sidney Reilly, agent Britanskega tajnega urada, ki naj bi bil za Iana Fleminga prototip Jamesa Bonda. Reilly naj bi tudi sam imel ruske korenine, svoje življenje pa je posvetil boju proti režimu, ki je prišel na oblast leta 1917, a nikoli ni uspel.

Reillyevo sovraštvo do komunizma je bila ena redkih stvari, ki so bile o njem jasne. Na ducate podrobnosti o njegovem življenju so ostale neznanka. Začnemo lahko s tem, da ne vemo niti tega, kje se je rodil in kako je postal državljan Velike Britanije.

Mož brez imena

Sidney Reilly je o svojem izvoru podajal različne razlage: trdil je, da je irski pastor ali potomec bogate ruske družine. Kljub temu se danes zgodovinarji v večini strinjajo s tem, da je bil rojen leta 1873 v judovski družini v Odessi (današnja Ukrajina) ali nekje na zahodu Ukrajine.

Njegov resnični priimek naj bi bil Rosenblum, medtem ko njegovo ime ostaja skrivnost – različni viri ga poimenujejo Semjon, Sigmud ali Georgij. Ne glede na vse je gospod Rosenblum leta 1896 uspel priti v London, kjer se je poročil z Irko in spremenil svojo identiteto v Sidney Reilly.

Dvoji/trojni agent

Fotografija iz arhiva FSB

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z Reillyevim življenjepisom, se še vedno niso zedinili, ali je bil pred oktobrsko revolucijo britanski agent ali ne. Sam Reilly je trdil, da je svojo kariero začel v britanskem tajnem uradu leta 1890, toda zgodovinar Andrew Cook, avtor knjige Ace of Spies: The True Story of Sydney Reilly domneva, da naj bi Reilly lagal in dejansko živel kot poveljnik, ki je le hotel obogateti.

Zgodovinarji menijo, da Reilly ni bil vreden zaupanja. Sodeloval naj bi v rusko-japonski vojni (1904-1905), kjer naj bi vohunil za Veliko Britanijo in Japonsko. Medtem ko je leta 1906 živel v Moskvi, se je Reilly vrtel v ruskih revolucionarnih krogih in istočasno delal tako za britansko kot za carsko obveščevalno službo.

Medtem ko si je mel roke na vseh straneh, Reilly ni pozabil služiti, saj je naravnost oboževal razkošen življenjski slog, ženske in igre na srečo. “Ne moremo mu zaupati in zato ni primeren za delo, ki mu je bilo predloženo,” je na začetku prve svetovne vojne eden od skrivnih agentov britanskega tajnega urada poročal o Reillyu.

Misija v Rusijo

Agentu pa sta vseeno zaupala tako Winston Churchill, kot tudi Mansfield Cumming (prvi voditelj organizacije MI6) – britanskima voditeljema se je zdel karizmatičen, drzen in zelo dober v svojem poklicu. Leta 1917 je bil Reilly odposlan v Rusijo, v državo, ki ga je od nekdaj zelo zanimala.

Anonimno življenje v Rusiji mu je omogočilo, da je lahko svoj vpliv okrepil z nekaj pomembnimi dvojnimi agenti, ki so delali zanj. Še več, Reillyu je nekako uspelo postati čekist (posebna enota boljševikov) in posledično je imel dostop celo do Kremlja. Odločil se je, da je najbolje boljševike poraziti tako, da ubije oba voditelja in ustanovitelja boljševikov, Vladimirja Lenina in Leva Trockega.

Zarota in posledice

Revolucionarni Petrograd

Russian Look/Global Look Press

Skupaj z drugimi britanskimi agenti je Reilly načrtoval državni udar. Latvijski polki, ki so varovali voditelje partije, naj bi svoje orožje obrnili proti boljševikom. Njihov voditelj Eduard Berzin je namreč to obljubil in prejel plačilo v višini 1,2 milijona rubljev (38 700 dolarjev leta 1918).

Berzin pa v resnici sploh ni želel izdati boljševikov: deloval je kot provokator, skladno z navodili Čeke. Ko je Berzin prejel veliko vsoto denarja od Britancev, so oblasti »razkrinkale« zaroto diplomatov in v trenutku zavzele veleposlaništvo. Reilly je pobegnil v Evropo.

Njegov zadnji obisk

Neutrudljivi agent je nadaljeval spodkopavanje Sovjetov. Konec leta 1918 je preživel več mesecev na ruskem jugu, kjer so bile skoncentrirane vojaške sile Bele armade, ki so se borile proti boljševikom, in poskušal prepričati London, da bi belim nudili vojaško in ekonomsko pomoč. Ta prizadevanja so bila zaman. Beli so izgubili in tako so bili boljševiki spet močnejši od Reillyja.

Septembra 1925 je prečkal sovjetsko-finsko mejo, da bi se srečal s svojimi protikomunističnimi zvezami iz organizacije Trust. V resnici je bila to lažna organizacija, ki jo je ustanovila OGPU (naslednica Čeke), da bi lažje ujeli v past tuje sovražnike Sovjetske zveze.

Kljub svojim izkušnjam in zvitosti je Reilly skupaj z ostalimi padel v past. Novembra 1925 je bil ubit v gozdu nekje blizu Moskve.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.