Sedem filmov Andreja Tarkovskega, ki bi si jih moral ogledati vsak

»On je zame bog,« je o Tarkovskem povedal Lars von Trier. V nekem intervjuju za Time Out London je von Trier razkril, da je film Zrcalo iz leta 1975 pogledal kar 20-krat, pred kratkim pa je štiri filme Tarkovskega na svojo lestvico sto najboljših tujejezičnih filmov vseh časov uvrstil tudi BBC.

Lepota in filozofska tišina njegovih filmov še danes navdihuje priznane režiserje od von Trierja do Andreja Zvjaginceva, pa tudi novo generacijo filmskih producentov. Tarkovski, eden od najbolj vizionarskih, spoštovanih in vplivnih režiserjev, ki je tragično preminil pri 54 letih, je naredil samo sedem filmov. Vsak izmed njih je metafizično in duhovno raziskovanje človeštva in prav vsi so svetovno priznani kot umetniške mojstrovine.

1. Ivanovo otroštvo, 1962

Prvi film Tarkovskega se vrti okoli življenja 12-letnega Ivana, ki je izgubil starše med nemškim napadom na Sovjetsko zvezo, nakar postane izvidnik za Rdečo armado in tvega svoje življenje na močviranti frontni liniji. Film so pohvalili tudi na Zahodu in Tarkovski je zanj prejel zlatega leva na filmskem festivalu v Benetkah.

2. Andrej Rubljov, 1966

Na primeru tega filma lahko vidimo, kako je napredovala filmska tehnika Tarkovskega. Epizode prikazujejo osem dogodkov v življenju Andreja Rubljova, ikonopisca iz 15. stoletja. Film so si mnogi razlagali kot alegorijo na stisko, ki so jo doživljali umetniki pod Stalinom, zato film v Rusiji še nekaj let ni bil izdan za komercialno rabo.

3. Solaris, 1972

Tarkovski je postal še bolj cenjen, ko je na filmsko platno prenesel znanstvenofantastični roman Solaris, poljskega pisatelja Stanislawa Lema. Zgodba se odvija okoli znanstvenika, ki raziskuje skrivnostne dogodke na vesoljski postaji, ki kroži okoli planeta Solaris. Ob prihodu na postajo najde svojo umrlo ženo in jo poskuša ubiti. A žena se vrača znova in znova ...

4. Zrcalo, 1975

Zrcalo je po prepričanju nekaterih osrednje delo Tarkovskega in eden najbolj poetičnih filmov. Raztreščeni spomini umirajočega pesnika Alekseja sestavljajo njegovo strašljivo avtobiografsko fantazijo, ki jo vmes prekinjajo pesmi režiserjevega očeta Arsenija Tarkovskega, ki je bil prav tako spoštovan sovjetski umetnik. Kalejdoskopski pristop ne ponudi neposredne razlage zgodbe, ampak kombinira dogodke, sanje in spomine.

5. Stalker, 1979

Drugi znanstvenofantastični film Tarkovskega je obenem tudi njegovo zadnje delo, ki ga je posnel v Rusiji, preden je emigriral v Italijo. Film temelji na romanu Piknik na robu ceste bratov Strugacki. V izmišljenem svetu glavni protagonist Stalker služi denar z nelegalnimi ekskurzijami v Mrtvo cono. Gre za območje, polno skritih nevarnosti, nekje znotraj njega pa se nahaja soba, ki obiskovalcu izpolni najgloblje želje. Stalker se v cono poda s Pisateljem in Profesorjem, a poti skozi zapuščeno območje, ki je pravi metafizični labirint, ni mogoče videti, ampak jo je potrebno zaznati.

6. Nostalghia, 1983

V zgodnjih 80-ih letih je Tarkovski za vedno zapustil Rusijo in svojo kariero nadaljeval v Italiji, kjer je napravil TV dokumentarec Tempo di viaggio, nato pa film Nostalghia, ki ga je posnel skupaj s priznanim italijanskim režiserjem Toninom Guerro. V filmu ruski pisatelj skupaj s prevajalcem potuje po Toskani in odkriva sledi za samomorilskim ruskim skladateljem iz 18. stoletja. Prevzemata ga domotožje in obup, vse dokler ne spozna Domenica, norca, ki ga prepriča v to, da s prižgano svečo hodi od enega konca zdraviliškega bazena do drugega – zato, da »reši svet«.

7. Žrtvovanje, 1986

Ko je Tarkovski začel delati na svojem naslednjem in zadnjem filmu, je že vedel, da ima raka, ki je smrten. Film Žrtvovanje govori o moškem, ki žrtvuje vse, kar mu je drago, da bi preprečil jedrsko katastrofo. Pri produkciji filma sta sodelovala igralec Erland Josephson in direktor fotografije Sven Nykvist, ki sta znana po njunem sodelovanju z Ingmarjem Bergmanom, kar kaže na vpliv znamenitega švedskega režiserja – enega od redkih, ki jih je Tarkovski zares občudoval.

Vas zanimajo še drugi filmi, ki so zaznamovali rusko kinematografijo?