Sambo – sovjetska borilna veščina je praznovala 80. rojstni dan

Finale evropskih iger 2015 v Bakuju, sambo, moški do 74 kg, Papou Stisapjan (Belorusija) vs. Ajmergen Atkinov (Rusija)

ZUMAPRESS.com/Global Look Press
Ste vedeli, da so si v 30. letih 20. stoletja v Sovjetski zvezi izmislili svojo posebno borilno veščino, ki je še danes ena najbolj priljubljenih v Rusiji? Ste vedeli, da jo lahko trenirate tudi ponekod po Sloveniji? Več v našem prispevku.

V Rusiji je sambo najbolj priljubljena borilna veščina. Ime »sambo« je skovanka iz «Самозащита без оружия» (samoobramba brez orožja) in združuje več borilnih veščin, med drugim veliko črpa iz tradicije sovjetskih narodov in juda. Za uradni datum nastanka samba velja 16. november 1938, ko je sovjetski vsezvezni komite za fizkulturo in šport izdal Odlok o razvoju borbe prostega sloga (sambo).

Danes se z njim v Rusiji ukvarja okoli 500 tisoč ljudi, od tega 230 tisoč otrok, in ta šport ostaja najbolj priljubljen ravno v tej državi. »Tako kot so Japonci ustvarili judo, smo mi ustvarili sambo, zato smo lahko še dolgo v vrhu. Delamo na tem, da bi sambo postal tudi olimpijski šport, najbolj pa nas veseli, da ta borilna veščina privlači gledalce,« je že ob 75-letnici samba dejal Vasilij Šestakov, predsednik mednarodne sambo federacije FIAS.

Demonstracija samba na 32. festivalu borilnih veščin v Parizu, 2017

Izvor in ustanovitelji

Sicer je težko reči, kdo točno je ustvaril sambo. Uradno se omenja Anatolij Harlampijev, ki je zanj izdal prvi priročnik – knjigo Borilna veščina sambo. Po drugi strani velja prepričanje, da je bojni sambo razvil Viktor Spiridonov, Viktor Oščepkov pa da je ustvaril športno disciplino.

Sovjetska borilna veščina je pravzaprav postopoma nastajala že v mladi sovjetski državi v 20. letih 20. stoletja. Spiridonov, ki je bil pred revolucijo stotnik drugega ranga v carski vojski in se je bojeval v rusko-japonski in prvi svetovni vojni, je po revoluciji dolgo delal v Ljudskem komisariatu za notranje zadeve. Zanj je bila v novem sistemu najbolj pomembna učinkovitost vojaških in policijskih struktur.

Trojica utemeljiteljev samba - Oščepkov, Harlampijev, Spiridonov

Tako je v 20-ih zasnoval nov »sintetičen« sistem samoobrambne borilne veščine in borilno veščino kultiviral kot zaprt sistem za oborožene sile. »Veščina samoobrambe pomaga, da dosežemo zmago z vsemi razpoložljivimi silami […], zato moramo nujno iz drugih sistemov vzeti vse, kar je koristno in prinaša zmago,« je pisal. Iz tega zaprtega sistema za vojsko se je razvil bojni sambo, ki je bil dostopen le redko komu. Spiridonov je v veliki meri črpal iz najboljših dosežkov sistemov samoobrambe narodov Sovjetske zveze in ju-jitsuja, hkrati pa uvedel prijeme iz rokoborbe prostega in grško-rimskega sloga, celo tiste, ki so bili v teh disciplinah prepovedani, si izposodil udarce iz angleškega in francoskega boksa, pa še »samonikle« udarce, tudi od takratnih kriminalcev.

S sambom se ukvarjajo tako moški kot ženske. Tole je prizor z ženskega finala v kategoriji do 60 kg na evropskih igrah v Bakuju 2015, v katerem je zlato osvojila Rusinja Jana Kostenko (desno).

Mnogi prijemi pričajo, da je sambo veliko prevzel iz nacionalnih borilnih veščin, konkretno iz gruzinske, osetijske in kazaške. Prijem za pas prvotni ni obstajal v judu, prišel je iz ruskega in tatarskega bojevanja s prijemanjem za pas.

Ošpečkov se je v letih 1911-1914 učil juda v Kodokanu pri ustanovitelju juda Jigoru Kanu in dobil črn pas »drugi dan«. Obvladal je več slogov vušuja ter poznal angleški in tudi francoski boks savate, ki dovoljuje udarce s pestmi in nogami. Spomnimo, da je Oščepkov pozneje bil obtožen vohunjenja za Japonce in je umrl za zapahi.

Več poudarka na praktičnosti v bojih

Ni dvoma, da so snovalci sovjetskega samba dali več poudarka na praktičnosti v boju. Medtem ko pri ju-jitsuju in judu velja počelo, da je »vsaka tehnika uspešna v vseh pogojih«, so si utemeljitelji samba izmislili načine za prehode z neuspešne tehnike na nov prijem.

Na splošno sambo ne temelji na tehniki, ampak na »načelu«. Medtem ko judo predpisuje strogo odrejene gibe za konkretne situacije, sambo spodbuja njihovo uporabo tudi pri drugih prijemih in pozah. Dejanje, ki je bilo pri judu prepovedano, je lahko v sambu odprlo cel nov tok.

Sambo na Azijskih igrah 2018

Od 50. let 20. stoletja se je sambo v Sovjetski zvezi intenzivno razvijal kot nacionalna borilna veščina, mednarodna tekmovanja po vsem svetu pa potekajo od leta 1972. Julija 2013 se je v Kazanu sambo prvič pojavil v programu univerzijade, prišel je v program evropskih in panameriških iger. Šport še vedno ni vključen v olimpijske igre, čeprav si mednarodna sambo zveza za to prizadeva že dlje časa in se je že večkrat govorilo o tej možnosti.

Vladimir Putin in Steven Seagal na otvoritvi kompleksa Sambo-70 v Moskvi, 2013

Da ima sambo poseben status v ruski družbi in zgodovini, pa je letos poudaril tudi ruski predsednik Vladimir Putin na posebni konferenci Zgodovina samba je zgodovina Rusije ob 80-letnici uradnega obstoja te veščine, s katero se sam ukvarja že od 11. leta starosti (poleg juda). Takrat je o njej dejal tudi naslednje: »Sambo ni samo športna disciplina. To je kompleksen sistem fizične in nravstvene vzgoje človeka, ki naj ustvari močno, voljno osebnost, ki se lahko dostojno spopade z vsakim izzivom ter doseže uspeh v svojem poklicu in življenju.«

V zadnjem času k popularizaciji samba doprinesla tudi mednarodno odmevna ruska borca Oleg Taktarov in Fjodor Jemeljanenko.

Sambo tudi v Sloveniji

Borilna veščina sambo že dlje časa obstaja tudi v Sloveniji, čeprav morajo nekateri še vedno pojasnjevati, da ne trenirajo vrste plesa s podobnim imenom. »Skoraj vedno, ko kdo izve, da treniram sambo, zaslišim vprašanje, ali je to kakšen ples. Pač, samba kot samba. Ne jezim se preveč. Ljudje tega ne poznajo, navsezadnje tudi nikoli niso imeli prave možnosti,« je na primer nekoč za Siol.net povedal slovenski tekmovalec Tadej Ćutuk.

Prispevek TV Maribor/YouTube

Sambo je v Slovenijo pripeljal Moldavijec Dmitrij Stojanov, ki je leta 1996 prišel v državo pomagat slovenskim rokoborcem. Od leta 2004 obstaja krovna slovenska sambo zveza, danes pa ga trenirajo v nekaj klubih po Sloveniji, predvsem na Dolenjskem in Štajerskem. Pri Slovenskih novicah so pred leti pisali o ŠŠD Zeleni volk Maribor, ZŠD Maribor, RK KD Finančna točka Ljutomer, ŠD Špartanec, Judo klub Olimpija Krmelj in KBV Gladiator Slovenj Gradec. Nedavno, januarja 2018, so na slovenski nacionalki govorili tudi o sambu na Srednji prometni šoli Maribor.

Po drugi strani so v Sovjetski zvezi karate prepovedali. Preberite tukaj, zakaj!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke