Tukaj je zrasel UFC šampion Habib: reportaža iz tovarne najboljših borcev

Ilyas Hajji
Borci iz Dagestana živijo samo za šport. Leta in leta uživajo neomajno podporo svojih družin, ki upajo, da bo ravno njihov varovanec nekoč postal šampion.

Še preden je Habib Nurmagomedov skočil iz oktagona in začel s pretepom v nasprotnikovem trenerskem štabu, je k predaji prisilil favoriziranega Conorja McGregorja, ki mu je na tleh ponudil zadušljiv borčevski prijem okrog vratu.

V Habibovi domovini, Republiki Dagestan, ki je del Rusije, takšen razplet ni nikogar presenetil. Domačini tukaj pravijo: »Borba reši vse.« Tukaj je to za ljudi kar dogma. Z borilnimi veščinami se ukvarjajo že v zelo mladih letih, običajni treningi pa spominjajo na gladiatorski boj na žive in mrtve.

»Odloča samo borba«

Trener Šamil Alijev

Največje razočaranje v poklicni karieri 40-letnega Šamilja Alijeva so bile izgubljene olimpijske igre v Atenah leta 2004. Mlad in ambiciozni borec se je bližal uspehu in je veliko obetal, vendar je v najbolj ključnem trenutku doživel poraz.

Alijev še danes, 14 let pozneje, sanja o olimpijskem zlatu, ki pa ga sedaj ne bo mogel osvojiti on, ampak kateri od njegovih učencev. On trenira borce v najprestižnejšem centru v Dagestanu: športni šoli Gamida Gamidova. Tukaj otroci, mladinci in odrasli, ki so motivirani za olimpijske zmage, trenirajo nekajkrat na dan s kratkimi počitki. Način življenja, družinski odnosi in celo ekonomija so v tej republiki preusmerjeni v cilj, da vzgojijo prvake prihodnosti.

Said Gamidov v modrem

»Ko se pri nas v Dagestanu človek ukvarja z borbo, mu pomagajo tako starši kot bratje in tudi strici, samo da bi treniral, da bi bila v njegovi glavi samo borba. Drugače ne gre. V bojih brez pravil odloča samo borba. Habib je to pokazal vsem,« razlaga 23-letni Said Gamidov, svetovni prvak v prostih borbah med mladinci in sin Gamida Gamidova, finančnega ministra Republike Dagestan, ki je umrl v terorističnem napadu avgusta 1996. Danes sin trenira v dvorani, ki ima ime po očetu.

Čeprav amaterski šport ne prinaša skoraj nič zaslužka, Dagestanci brez obžalovanja vlagajo velike zneske v razvoj mladih borcev. Če se nekdo v družini ukvarja z borbo, morajo bližnji in daljni sorodniki na vsak način vzdrževati in podpirati mladega talenta, ker se drugače njihove naložbe ne bodo materialno poplačale. »Če boš nekje delal, rezultatov pač ne bo. Samo s takšnimi metodami res dobimo rezultate,« pravi Gamidov.

V republiki z relativno nizkimi dohodki borbe dejansko pritegnejo velike naložbe, državne in zasebne. Ne glede na višino družinskih prihodkov starši perspektivnega športnika podprejo na vse načine. Vsi se ukvarjajo s športom, od tistih, ki se vozijo v elitnih uvoženih avtomobilih, do tistih, ki si lahko privoščijo samo Lado.

»Trikrat na teden se pripeljem,« razlaga voznik Land Cruiserja 200, ki se vozi v terencu v hrib za svojim sinom, ki gre na borbo k Alijevu.

Dolgi in intenzivni treningi v gorah pod milim nebom se začnejo točno ob sedmih zjutraj med tednom in med vikendi. Za tiste Dagestance, ki ta šport jemljejo resno, res ni časa za službo in šolo.

Tiste, ki imajo dovolj moči, denarja in starševske podpore, pa lahko k sebi vzame ekipa, ki je na mednarodno sceno pripeljala tudi prvaka UFC Habiba Nurmagomedova.

Eagles MMA

Ena od dveh dvoran, v katerih trenira prvak UFC Habib Nurmagomedov, je na obrobju Mahačkale. Tukaj odrasli borci kluba Eagles MMA, v katerega je včlanjen Habib, trenirajo mlade borce, ki jih bodo kmalu zamenjali.

Najstnik mora imeti dobre borbene izkušnje, preden sploh sme trenirati pri Eagles MMA. »Za borca je najpomembnejše, da ima zadostno podlago iz proste borbe. Temu mora posvetiti 10-12 let, potem pa lahko pride v MMA,« pravi 28-letni Abdurahman Gitonovasov, eden od Habibovih »sparing« partnerjev.

Zdaj se Gitinovasov pripravlja na boj z Abdusamadom Sangovim na tekmovanju MMA z imenom Bitka na Volgi, ki bo potekalo decembra 2018 v Samari. Pozno zvečer, ko so njegovi treningi mimo, pa se posveti še poučevanju najstnikov, ki bi se v prihodnje radi sami preizkusili v MMA.

Asketsko prazna dvorana je v lasti Habibovega očeta in trenerja Abdulmanapa Nurmagomedova. Na ogromnem plakatu, enem redkih okrasnih predmetov v tej skromni dvorani, vidimo Abdulmanapa – mojstra športa ZSSR za prosto rokoborbo in glavnega trenerja dagestanske reprezentance v sambu – obkroženega z borci kluba Eagles MMA. Na ločenem plakatu je njegov sin.

Med sparingom v klubu pilijo tehnike udarcev. Čeprav imajo najstniki že leta treningov, prihajajo v Abdulmanapovo dvorano ravno zaradi tehnike udarcev. Trening kmalu postane zelo krut. Najstniki si dajo na roke samo najlažje rokavice. Večina prezira druge oblike zaščite. Čelade imajo samo najmanjši, otroci do 12 let. Vsi, ki imajo več let, vstopijo v cono, kjer se sparing treningi spreminjajo v prave boje.

Če gledaš trening več kot 30 sekund, zagotovo opaziš kakšen knock-down. Kot v pravi MMA borbi trener sparinga ne ustavi, samo kriči na tistega, ki ni dokončno porazil nasprotnika. »Zakaj si se ustavil?! Na njega! Vidiš, da se je zakril in umaknil, vrzi ga na tla!« kriči Gitinovasov na enega od najstnikov, ki je še pred sekundo praktično potolkel svojega kolega s čistim bočnim udarcem v čeljust.

Večina upošteva trenerjeve napotke: pogosto vidimo prizore, kako 10-letni fantič pretepa ležečega kolega, ki se ne premika več in se razteguje na tleh. Malo starejše trener sam dviguje s tal na noge, da bi se še naprej borili s pestmi.

V mali dvorani se pretepa toliko ljudi, da nekateri borci po novem težkem udarcu izgubijo koordinacijo in naravnost napadejo katerega od staršev, ki samo gledajo trening.

Denar

Prizor, ki lahko šokira tudi izkušene borce, vendarle prihaja samo z običajnega treninga dagestanskih najstnikov, ki jih trenirajo borci Eagles MMA. Na isti etapi se pri športnikih pojavi tudi finančna motivacija, saj se lahko z boji MMA dobro zasluži. Borci ne povedo naravnost svojih točnih zaslužkov, obstajajo pa ocene, da lahko zaslužijo več deset tisoč dolarjev za en prihod v oktagon.

»Od teh honorarjev lahko živiš. MMA omogoča borcem normalen zaslužek,« pravi Gitinovasov, ki se bori na tekmah vsaj štirikrat na leto.

Mogoče se ravno na takšen način skozi leta staršem nadarjenih borcev povrne investicija. Vsaj upajo, da bo tako, saj se vsi niti ne uvrstijo v ekipo Abdulmanapa Nurmagomedova. V Dagestanu je namreč konkurenca tako srdita, da športnike, ki ne uspejo v domovini, k sebi vzamejo druge države in postanejo legionarji. S tem te države dobijo vsak nekaj možnosti za medalje na mednarodnih tekmovanjih.

»Tukajšnji ljudje so goreče narave. Že od otroštva radi tekmujejo. Zdi se mi, da smo to dobili po prednikih,« pripoveduje Šamil Alijev, ko ga sprašujejo, zakaj so borilne veščine dagestanski nacionalni šport.

Preberite še:

Obračun s pestmi po rusko: 9 korakov do zmage v masovnem pretepu

Zakaj domačini ljubijo Dagestan, »najnevarnejšo rusko regijo«

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke