Ste že videli največje slike v ruski umetnosti?

Jevgenij Bijatov /Sputnik
V Rusiji obstajajo slike, ki so jih umetniki ustvarjali po več let in zanje narisali na tisoče skic. Kupovali so jih le najpremožnejši ljudje tistega časa, v muzejih pa so zanje marsikdaj zgradili celo posebne dvorane. Predstavljamo vam pet zares ogromnih slik, ki bi jih verjetno težko spravili v vašo dnevno sobo.

1. Poslednji dan Pompejev (Karl Brjullov, 1833)

dimenzije: 456,5 × 651 cm

Idejo za sliko o katastrofi, ki je pred dva tisoč leti prizadela Pompeje, je Brjullov dobil ob svojem potovanju v Neapelj. Večino dela, ki je trajalo šest let, je opravil v Rimu. Slikar je podrobno preučil arhivske zgodovinske vire in seveda tudi ruševine samega mesta.

Slika je doživela velik uspeh: razstavili so jo v Milanu in Parizu, nato pa pripeljali v Sankt Peterburg, kjer je bila predstavljena carju Nikolaju I. Nato je bila na ogled v Ermitažu in vse mesto je hrumelo v muzej, da si jo ogleda. Na koncu 19. stoletja je bilo delo predano Ruskemu muzeju, kjer je še danes.

2. Pojav Kristusa med ljudstvom (Aleksander Ivanov, 1837-1857)

dimenzije: 540 × 750 cm

Ivanov je delal to sliko kar 20 let! Ustvarjal je v Italiji, carska družina pa je plačala za prevoz slike v Sankt Peterburg, kjer so jo razstavili skupaj z mnogimi pripadajočimi skicami. Po smrti slikarja je mojstrovino kupil car Aleksander II. in jo podaril Muzeju Rumjanceva, prvemu javnemu muzeju v Moskvi. Za njo so zgradili tudi posebno dvorano, po revoluciji 1917 pa jo premestili v Tretjakovsko galerijo.

Obraze romarjev, svetnikov in Kristusa je Ivanov vzel z antičnih kipov in jim dodal vzhodnjaške poteze. Obraz popotnika, ki sedi desno od osrednjega lika Janeza Krstnika, naj bi bil avtoportret slikarja.

3. Bojarinja Morozova (Vasilij Surikov, 1884-1887)

dimenzije: 304 × 587,5 cm

Še ena ogromna umetnina iz Tretjakovke, ki prikazuje enega bolj tragičnih dogodkov v ruski zgodovini – cerkveni razkol. Bogata bojarinja, ki jo peljejo vklenjeno v okove, kaže dva prsta kot simbol, da se ni odpovedala stari veri.

Surikov se je rodil in odraščal v Sibiriji, kjer je bilo veliko starovercev, zato ga je tematika razkola zanimala že od nekdaj. Podobe oseb na sliki, tudi to od bojarinje, je umetnik naslikal po skicah portretov z naključnih srečanj z ljudmi. V dvorani, kjer je razstavljena slika, so na ogled tudi te skice.

4. Kristus in grešnica (Vasilij Polenov, 1888)

dimenzije: 325 × 611 cm

Polenov je bil eden od glavnih ruskih religijskih umetnikov. Idejo za svojega Kristusa in grešnico je dobil od zgoraj omenjenega Pojava Kristusa med ljudstvom slikarja Ivanova. V iskanju navdiha je prepotoval Bližnji vzhod, za čim večjo verodostojnost bodočega dela pa je narisal ogromno skic zgradb in portretov domačinov. Vse kostume oseb je sešila slikarjeva žena, on pa jih je potem preslikal na platno.

Z denarjem od prodaje slike (kupil jo je car Aleksander III.) je slikar kupil posest in zgradil velik dom, kjer je danes muzej Polenovo in v katerem je umetnik predvidel posebno dvorano za sliko in skice. Original je danes hranjen in razstavljen v Ruskem muzeju v Sankt Peterburgu.

5. Slavnostno zasedanje državnega sveta 7. maja 1901 v čast stoletnice njegove ustanovitve (Ilja Repin, 1903)

dimenzije: 400 × 877 cm

Največjo sliko na našem seznamu je naslikal Ilja Repin, naročnik skupinskega portreta pa je bil sam car Nikolaj II.

Repin je tudi sam sodeloval na slavnostnem zasedanju in naredil skupinsko fotografijo, ki mu je pomagala pri delu. Za skice portretov je Repinu in njegovima pomočnikoma Ivanu Kulikovu in Borisu Kustodjevu moral pozirati vsak posamezni član sveta posebej!

Repinu naj bi bilo sprva naročeno, da upodobi dogodek, kjer car Nikolaj II. bere slavnostni govor, a se je umetnik odločil, da delo poživi in mu doda čustven naboj, zato je naslikal proceduro podeljevanja medalj. Vse skice je predhodno odobril car osebno.

Najprej je bila slika razstavljena v Mariinskem dvorcu v Sankt Peterburgu, prav tam, kjer je zasedal svet. Kasneje so jo predali Ruskemu muzeju, kjer danes skupaj z drugimi slikami polni ogromno dvorano.

Od sijoče k bolj temačni umetnosti: Oglejte si 10 risb iz obleganega Leningrada ...

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke