1. V 19. stoletju je na tem mestu bil stari moskovski trg
Duh stare Moskve je leta 1878 nazorno upodobil Vasilij Polenov na sliki Moskovsko dvorišče. Umetnik je takrat živel v bližini Spasopeskovskega trga (poimenovanega po bližnji cerkvi iz začetka 18. stoletja), samo streljaj od ulice Arbat. Da ta kraj več ne obstaja? Kako da ne! Zavijte v podhod med hišama št. 36 in 38 – na severni strani trga boste zagledali hiško iz leta 1836, ki krasi Polenovovo sliko.
Ko so v 60-ih letih prejšnjega stoletja gradili ulico Novi Arbat, so uničili staro slikarsko, pisateljsko in študentsko četrt. Toda trg še danes ohranja moskovski duh 19. stoletja. Na njem od leta 1933 stoji ameriška ambasada, ki sliši na ime Spaso Hause.
Ameriška ambasada v Moskvi
Valerij Jevsejev2. Priljubljena Čehovova restavracija, v kateri se je rodila znamenita ruska sladica
Ta impozantna zgradba iz poznega 17. stoletja stoji na ulici Arbat 2/1 in je zaslovela po odprtju restavracije Praga leta 1872. Leta 1896 si je zgradbo s partijo biljarda priigral trgovec Semjon Tararikin; spremenil jo je v eno najimenitnejših moskovskih restavracij s posebnimi prostori za bogate in siromašne goste, ki je prinašala vrtoglave vsote denarja.
Praga je postala boemsko središče, v katerem je Čehov proslavil premiero svoje Utve. Ilja Repin je tu priredil proslavo uspešne prenove svoje slike Ivan Grozni s sinom, ki jo je poškodal pripadnik starovercev, Tolstoj pa je v njej prebiral poglavja iz svoje knjige Vstajenje. Po revoluciji so restavracijo spremenili v javno menzo, od leta 1954 naprej pa ponovno slovi kot imenitna restavracija. Leta 1974 so v njej izumili recept za legendarno rusko sladico Ptičje mleko.
3. Hiša Puškinovega popivanja in prerekanja s taščo
Hišo s številko Arbat 53/1 so leta 1986 spremenili v muzej. Zakaj? Ker sta v razkošnem drugem nadstropju s petimi sobami nekaj mesecev bivala v bližnji cerkvi poročena Puškin in njegova soproga Natalija Gončarova. Dan pred poroko se je Puškin s prijateljem zapil, pravzaprav poslovil od mladosti. Melanholični pesnik je menda ves čas govoril v verzih.
Tudi dan po poroki si je kar naprej natakal pijačo, Natalija pa je pretakala solze. Devet dni po poroki sta v hiši priredila razkošen ples, na katerem se je trlo najrazličnejših gostov in sosedov. Mladoporočencema je družbo pogosto delala Puškinova tašča in ju pregnala v Carsko selo.
4. Zbirališče zadnjih ruskih pankerjev
Viktor Coj, pevec legendarne sovjetske/ruske rok skupine, ni na Arbatu nikoli živel ali ga obiskoval. Toda leta 1990 se je po njegovi tragični nesreči na zidu hiše s številko Arbat 37/2 znašel napis: »Danes je umrl Viktor Coj« s kasnejšim dodatkom »Coj je živ!«. Misel, ki nazorno opiše Cojev kult.
Če se želite seznaniti z ruskimi pankerji in rokerji, ste na pravem mestu. Tudi Coj je bil roker s pankersko življenjsko držo.
Zid so menda ohranili, ker zgradba oziroma njena garaža pripada vojaški organizaciji. Kakorkoli že: v bližini so vrata, na katerih je znak pravosodne službe.
Kratek zgodovinski zaključek
Arbat v tatarščini pomeni predmestje, kjer so davno tega živeli vojaki carske vojske in kovači. Ljudje so ga množično naselili v sredini 18. stoletja, ko je v okolici izbruhnil velik požar. Od začetka 19. stoletja naprej v njem domujejo stari plemiči in mladi boemi. Na ulici je bilo več kot 30 knjigarn!
V 60-ih letih prejšnjega stoletja ga je, kot rečeno, izpodrinil Novi Arbat, Stari Arbat pa je od leta 1985 sprehajalna turistična pot, ki jo obdajajo številne trgovine s spominki. Čeprav je nališpana ulica izgubila nekdanjo identiteto, iz posameznih kotičkov še vedno veje duh 19. stoletja.
Stari Arbat je tudi sinonim za ulično glasbo!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
