Aleksander Solženicin: 5 najodmevnejših knjig znanega sovjetskega pisatelja in disidenta

Solženicinove zgodbe pričajo o represijah v sovjetskem obdobju, skoraj vse pa so avtobiografskega značaja. Zgodbe opisujejo njegovo življenje zapornika v delovnih taboriščih, njegova opazovanja vsakdanjega življenja na vasi, kamor se je bil prisiljen preseliti po izpustitvi, pa tudi o boju z rakom, ki ga je pisatelj čudežno premagal.

En dan Ivana Denisoviča

Britanski igralec Tom Courtenay na Norveškem med snemanjem filma En dan v življenju Ivana Denisoviča, 1970

Getty Images

Zgodba, ki je bila uradno objavljena leta 1962, danes zavzema osrednje mesto v svetovni književnosti 20. stoletja. To je prva knjiga, ki odkrito opisuje razmere v delovnih taboriščih za časa Stalina.

Ideja za zgodbo se je Solženicinu porodila med prestajanjem zaporne kazni v delovnem taborišču v Kazahstanu sredi 50. let. Pisatelj je poudarjal, da je želel prikazati tipičen dan v življenju sovjetskega zapornika. Hotel je ujeti grozno realnost zapornikov v taboriščih po vsej državi.

Ta knjiga je obenem postala prvo izdano delo, ki mu je prineslo svetovno slavo. Še več, vplivalo je na potek sovjetske in svetovne zgodovine.

Otočje Gulag

Zaporniki med gradnjo Belomorkanala, 1932

Knjiga temelji na pismih, spominih in zgodbah 257 zapornikov kot tudi na avtorjevih lastnih spominih. Otočje Gulag je literarna in biografska mojstrovina, ki dokumentira sovjetske represije od leta 1918 do 1956.

Obsežna knjiga, ki jo je Solženicin naskrivaj pisal deset let (1958-1968), je po Sovjetski zvezi krožila nelegalno, dokler je niso legalizirali med perestrojko. KGB je skušal najti kopije in identificirati bralce, pri tem so aretirali pisateljevo tajnico Jelizaveto Voronjansko in jo poskušali prisiliti, da izda lokacijo knjige. Po vrnitvi domov je storila samomor. Zaradi te tragedije se je Solženicin odločil, da knjigo izda v Franciji, kar se je zgodilo leta 1973.

Matrjonina hiša

Imitacija hiše Matrjone Zaharove v Solženicinovem muzeju na srednji šoli v Mezinovskem

Stanislav Krasilnikov/TASS

Glavna junakinja zgodbe je običajna Rusinja Matrjona Grigorjeva – plemenita oseba, ki je po pisateljevem mnenju predstavljala moralni temelj naroda. Matrjona je izjemna v vseh pogledih: prijazna, skrbna in pripravljena žrtvovati vse, kar ima, da bi pomagala drugim.

Zgodba temelji na spominih iz pisateljevega življenja na vasi, kjer je živel potem, ko je odslužil svojo zaporno kazen. Prikazuje tragično usodo ruske ženske, njeno čistost in lepoto, ki jo je moč najti samo v oddaljenih vaseh te ogromne dežele. Leta 2013 so v pravi Matrjonini hiši v vasi Milcevo odprli muzej.

Rakov oddelek

Gledališka predstava Rakova enota: za vedno izgnani

Vladimirsko akademsko dramsko gledališče

Ta avtobiografski roman je Solženicin napisal med leti 1963 in 1966 in temelji na njegovih spominih z onkološkega oddelka bolnišnice v Taškentu, kjer se je leta 1954 zdravil za rakom. Roman je bil najprej izdan v Rusiji in šele potem na Zahodu. Knjiga je skupaj z romanom Prvi krog pekla (1968) pomembno doprinesla k pisateljevi Nobelovi nagradi leta 1970.

Prvi krog pekla

Produkcijska hiša Vera

Zgodba zajema Solženicinove spomine z njegovega delovnega mesta, ko je kot interniranec delal v zaporniški znanstveni instituciji. Odvija se v Moskvi decembra 1949. Glavni junak je diplomat Innokentij Volodin, ki dela za sovjetsko zunanje ministrstvo in izda svojo državo, ko v ameriško ambasado sporoči, da nameravajo sovjetski obveščevalci ukrasti informacije o ameriški atomski bombi. Dva obsojenca, ki delata v sovjetskih laboratorijih, Lev Rubin in Gleb Neržin, dobita nalogo, da razkrijeta identiteto izdajalca.

Preberite še, zakaj bi morali vsi poznati Aleksandra Solženicina.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.