Priznani ruski režiser Aleksej Fedorčenko bi rad posnel film na slovenski obali

Režiser Aleksej Fedorčenko

Režiser Aleksej Fedorčenko

Andriy Makukha/Wikipedija
Tale režiser je pred kratkim pobiral glavne ruske nagrade za svoj najnovejši film Anina vojna, ki je že bil prikazan tudi v Sloveniji. V intervjuju za neki ruski tednik pa je presenetil tudi z mislijo, kje bi rad posnel svoj naslednji film.

Režiser Aleksej Fedorčenko, ki je nastopil v intervjuju za ruski tednik Argumenti nedeli (»Argumenti tedna«), je trenutno znan po filmu Anina vojna (Война Анны), zgodbe iz druge svetovne vojne o skrivajoči se judovski deklici v hiši, v katero so se naselili nacisti.

Za ta film je režiser prejel glavne ruske filmske nagrade (Zlati orel, Beli slon, Nika), predvajali so ga na mednarodnih festivalih, tudi v Sloveniji ste ga že lahko videli (zagotovo bo predvajan še kdaj), 9. maja pa prihaja v ruske kinematografe. Film je posnet na podlagi resnične zgodbe iz medvojne Ukrajine, tudi sam režiser ima delno ukrajinske korenine po očetu.

Novinarko Katerino Migulino pa je tale režiser navdušil že s svojim prvencem, prepričljivim lažnim dokumentarcem Prvi na Luni o tajni sovjetski odpravi na Luno leta 1938. Za lažjo predstavo recimo, da je to nekakšna ruska inačica novejšega slovenskega filma Houston, imamo problem!, ki »razkriva« lažno zgodbo o kakovostnem jugoslovanskem vesoljskem programu, ki da je bil potem prodan Američanom. Ob tej priložnosti je Fedorčenko rekel, da ne dvomi, da so Američani res bili na Luni in to kot prvi, upa pa tudi na prihodnji razvoj ruskega osvajanja vesolja.

Režiser je v intervjuju povedal še marsikaj. Med drugim to, da je bilo ob snemanju Anine vojne dobro poskrbljeno za prijetno okolje šestletne igralke, ki je med snemanjem nastopala kot uboga skrita judovska deklica, ob pavzi pa se je igrala z mačko, ki jo vidimo tudi v filmu. Pa opozoril je, da ne smemo govoriti, da je za zmago v drugi svetovni vojni zaslužna samo ena država, pač pa ločeno predstavljati doprinos različnih akterjev in tako sestaviti celostno sliko.

Medtem ko je po letih trdega dela končno osvojil tudi prestižne nagrade za svoje delo in uspel na izviren način prikazati že tolikokrat predstavljeni holokavst, je režiser presenetil tudi z izjavo, da bi rad svoj naslednji film posnel na slovenski Obali. Rekel je: »V spomin se mi je vtisnil en čaroben kraj. Če se peljete iz Slovenije na Hrvaško, lahko tik pred mejnim prehodom ne greste na Hrvaško, ampak zapeljete na desno v trstje, na neopazno pot ob morju. Čez nekaj kilometrov vas bo pričakal čudovit prizor: opuščene soline, kjer so ribiči nekoč pridobivali morsko sol. Zelo bi si želel tukaj posneti triler ali detektivko.«

No, v vsakem primeru bo potrebno na tako snemanje še počakati. Trenutno se ukvarja z zgodovinskim filmom Velike kače Ulli-Kalleja o odnosu med Rusijo in Kavkazom od poganstva do 20. stoletja, ki v ospredje postavlja neznane ljudi. Scenarij je bil napisan skupaj z Lido Kanaševo, ki je sodelovala že pri zadnjih štirih Fedorčenkovih filmih.

Preberite še:

To ni reklama za mlečni izdelek, ampak Slovenija: Takole sta jo doživela mlada popotnika z ruske TV3

7 ruskih art filmov, ki jih ne smete spregledati

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke