Najboljše filmske drame iz Rusije in o Rusiji

Natalija Meščaninova / Luk-film, Pervoe tvorčeskoe ob''edinenie, 2014
Obup, usoda, življenjske prelomnice. Ruski film ima do teh tem posebno strast, enako kot ruska književnost. Spomnili smo se na najodmevnejše ruske filmske drame zadnjih let.

1. Aritmija, režiser Boris Hlebnikov (“Аритмия”, 2017)

Kaj vas čaka: Drama o delavcih v enem izmed najnapornejših poklicev sodobne Rusije.

Katja in Oleg sta zakonca, oba delata v zdravstvu in sta stara okoli trideset let. Oleg dela v reševalnem vozilu, v prostem času pa pije. Katja rešuje življenja tistih, ki jih z rešilcem pripelje mož, doma pa razmišlja, kako naveličana je svojega življenja. Zahteva ločitev.

Film je kompleksen portret dveh ljudi, ki sta si blizu, a sta obremenjena z naveličanostjo, ki se je nabrala z leti skupnega življenja in samožrtvovanjem za življenja drugih.

Aritmija je postala hit med medicinskimi delavci, saj prej še nihče ni tako točno prikazal njihovega življenja v filmu. Enako je film ganil širšo javnost, kar potrjuje skupinsko jokanje gledalcev v kinodvoranah.

2. Kombinat Upanje, režiserka Natalija Meščaninova (“Комбинат "Надежда"”, 2014)

Kaj vas čaka: Vzdušje najbolj severnega mesta na svetu, kjer je upanje tako redko kot sončna svetloba.

Norilsk je rusko mesto onkraj polarnega kroga, kjer skoraj vsi odrasli delajo v tamkajšnjem industrijskem kombinatu. Mladina preganja prosti čas s popivanjem vodke ob zastrupljenem »tehničnem« jezeru, drugega ni za početi. V središču drame je mlada zdravnica Nadja, ki se znajde v dilemi, ali naj odide ali ostane. Toda denarja za vozovnico nima, starši in prijatelji pa ji v en glas govorijo: »Nikjer te več ne potrebujejo.«

Film Meščaninove je odpotoval na festival v Rotterdam, v Rusiji pa je uvedel novost v domačo filmsko sceno – igralci so končno začeli govoriti tako kot v resničnem življenju. Trdi vsakdanji besednjak, brez književniškega olepšavanja.

3. Živeti, režiser Vasilij Sigarjev (“Жить”, 2012)

Kaj vas čaka: Mrtvi potujejo v svet živih.

Vsakega od desetih junakov čaka sreča za vogalom, a je kljub temu ne uspejo doseči. Po tragičnem naključju vse prej sreča smrt. Nekateri tudi zares umrejo, drugi žalujejo zaradi smrti bližnjih.

Glavni vprašanji filma pa sta naslednji: »Če ti umre oseba, ki jo imaš rad, ali potem še kje živi naprej? Če da, kako prideš nazaj k njej?« Sigarjev tu preuči raznorazne možnosti. Igralka Jana Trojanova igra nevesto, ki ji umre ženin, in to tako pristno, da vas fizično zaboli, ko jo gledate.

Sigarjeva pripoved je dobila prestižno nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI. Kritiki ogled filma primerjajo z ekstremnim športom. Ker se vam med gledanjem tako poveča adrenalin.

4. Lovec, režiser Bakur Bakuradze (“Охотник”, 2011)

Kaj vas čaka: Čarovnija »počasnega« filma.

Neki kmet živi v odročnem predelu Rusije z ženo in invalidnim sinom. Njihovo življenje je zelo enolično. Enkrat pa za delo najame dve ženski iz lokalne kolonije in se v eno od njih zaljubi …

Kljub romantičnemu začetku je film daleč od klasičnih spletk in jasne zgodbe ljubezenskih filmov. V dvournem filmu pride do preloma v zgodbi šele 40 minut pred koncem, a na koncu pusti močan »priokus«. Kritik Jevgenij Gusjatinski komentira, da je Bakuradze edini režiser, ki je uspel posneti rusko prostranstvo brez lepljenja etiket.

5. Pravljica o temi, režiser Nikolaj Homerika (“Сказка про темноту”, 2009)

Kaj vas čaka: Sodobna Pepelka, ki se odpravi v temo, da bi tam našla svetlobo.

Gelja je nižja poročnica v policiji. Vsak dan vidi na lastne oči, kako so ljudje slepi do tegob drugih in živijo (metaforično) v temi. Tudi v zasebnem življenju nima sreče, saj je osamljena in sanja o veliki ljubezni.

Toda dobri princ se v tej pravljici ne pojavi, ne glede na njeno upanje. Sodobna različica pravljice ima drugačno sporočilo: Vsak od nas ima vsa orodja, da lahko zapusti nepregledno temo, tudi tisti, ki so sami. Samo vztrajati morate v iskanju svetlobe.

6. Tovarna, režiser Jurij Bikov (“Завод” 2018)

Kaj vas čaka: Močna socialna drama z odpuščenimi delavci.

Tovarna betonskih plošč zapade v krizo. Krizo človeških odnosov namreč. Lokalni oligarh zapre svojo tovarne, kjer so delavci že tri mesece brez plač. Tristo jih pristane na cesti, toda samo šest jih ostane odločnih, da ne bodo pustili, da se tako ravna z njimi.

Bikov pravi, da je to začetek »možatega filozofskega akcijskega filma o kolhoznikih v krznu in z avtomati«. Skozi ves film odmeva vprašanje družbene neenakosti. Kakopak je zgodba mišljena kot metafora za vso današnjo Rusijo.

7. Brez ljubezni, režiser Andrej Zvjagincev (“Нелюбовь”, 2017)

Kaj vas čaka: Trpljenje zaradi izgubljene ljubezni.

Mlad par je v procesu boleče ločitve. Grozi, da bo njun otrok poslan v sirotišnico. Ampak tako sta obremenjena s svojimi prepiri, zamerami in odnosi z drugimi, da niti takoj ne opazita, da je njun sin Aljoša izginil. Tako se začne zgodba o apokalipsi ene družine, v katerih so bili člani navajeni, da za svojo nesrečo krivijo drugega, nikakor pa sebe.

Film Brez ljubezni je postal velik dogodek sam po sebi, kar se ni zgodilo prvič pri filmih Zvjaginceva. Dobil je nagrado žirije na festivalu v Cannesu, nagrado Cesar za najboljši film v tujem jeziku, nominiran je bil za oskarja in zlati globus. Kritiki pravijo, da je to danes najmanj škandalozen film uglednega režiserja, ki je hkrati združil avtorjeve najboljše lastnosti: ravnodušna kamera, milimetrska natančnost podrobnosti, številni podteksti.

Spoznajte še: Deset sovjetskih in ruskih filmov, ki jih priporoča Univerza v Harvardu

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke