Najznamenitejše fotografije sovjetskega avantgardista Aleksandra Rodčenka

Sputnik, Aleksander Rodčenko
Fotografije tega umetnika, fotografa, kiparja in grafičnega oblikovalca boste verjetno srečali v vseh svetovnih muzejih 20. stoletja.

Aleksander Rodčenko je bil eden najbolj vsestranskih predstavnikov konstruktivizma po ruski revoluciji. Preden se je posvetil fotografiji in fotomontaži, je delal kot slikar in grafični oblikovalec. Svoje subjekte je pogosto fotografiral pod neobičajnimi koti, da bi v gledalcu zbudil začudenje. Od sredine junija naprej bo v naši neposredni bližini v zagrebškem Umetnostnem in obrtnem muzeju na ogled razstava njegovih del, ki bo gotovo vredna vašega časa.

Portret matere, 1924

Psihologizem, nenavadni koti, diagonala in geometrija so bili glavni prepoznavni znaki del Aleksandra Rodčenka, enega od pionirjev sovjetske fotografije.

Vladimir Majakovski, 1924

Rodčenko je bil sodobnik ruskih avantgardistov, npr. Vladimirja Majakovskega, Vladimirja Tatljina in Kazimirja Maljeviča, zato je tudi mnoge od njih fotografiral. Je tudi avtor znanih fotografij, ki pričajo o nenavadnem in intimnem odnosu med Majakovskim, njegovo muzo Lilijo Brik in njenim soprogom Osipom Brikom.

Lilija Brik, portret za reklamni plakat »Knjige«, 1924

Rodčenko je bil skupaj z Majakovskim vključen v ustvarjanje prvih sovjetskih reklam za razne naročnike, med drugim za Goskino (Državni komite za kinematografijo). Bil je prvi, ki se je ukvarjal s fotomontažo in izdelovanjem kolažev, in velja za začetnika grafičnega oblikovanja v Sovjetski zvezi.

Požarne stopnice (iz serije »Hiša na Mjasnicki«), 1925

Rodčenko je umetniški avantgardizem prenesel v fotografijo. Risal je geometrijske abstrakcije in se zanimal za suprematizem in minimalizem.

Stopnice, 1930

Skozi njegove fotografije se je v zavesti ljudi gradila slike nove države Sovjetov: o tem, kako bi morale izgledati hiše in ulice, kako bi ljudje v Sovjetski zvezi naj živeli, delali in dopustovali.

Pionir trubač, 1932

Mnoga dela Aleksandra Rodčenka so posvečena idiličnim prizorom iz življenja nove države. Fotografiral je pionirje, športnike in komsomolce.

Gradnja Belomorsko-baltskega kanala, 1933

Po naročilu države je dokumentiral tudi glavno gradbišče v državi, Belomorski kanal, grajen na plečih zapornikov iz gulagov. Kljub prirejeni sceni (oblasti so predhodno poskrbele, da zaporniki ne izgledajo preveč utrujeno), je bil Rodčenko nad videnim navdušen: »Ni boljšega primera, kako lahko delo za dobrobit sovjetske države reformira tiste, ki so še včeraj bili njeni sovražniki.«

Dekle z Leico, 1934

Poleg svoje soproge, avantgardne umetnice Varvare Stepanove, je Rodčenko hkrati gojil odnose z Jevgenijo Lemberg, svojo muzo. To je ena od njenih poslednjih fotografij, ki jih je Rodčenko posnel, preden je tragično umrla v prometni nesreči. Fotografijo so na dražbi prodali za 519.000 dolarjev.

Dekleta s šali, 1935

Oblasti so od umetnika pričakovale, da bo hvalil in slavil zdrav duh v zdravem telesu.

Skok v vodo, 1934

Parade telesne kulture, športniki in jutranja telovadba v Rodčenkovih delih so poklon socialnemu realizmu. A zanj kot umetnika je ta stil postajal vse bolj neznosen: »Bliža se trideseta obletnica sovjetske oblasti, pa še kar nič. Življenje postaja vse težje in dolgočasnejše.« Po vojni je popolnoma opustil tovrstne fotografije.

Preberite še:

Laibach: Če bi bil Putin rad kot Tito, se bo moral naučiti plesa

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke