Kri na platnu: 15 najznamenitejših in najbrutalnejših del ruskih slikarjev, posvečenih vojni

1. Vasilij Vereščagin. Apoteoza vojne (1871) Timurlenkova vojska je za sabo pogosto puščala cele kupe glav svojih sovražnikov. Umentik je na tej sliki prikazal grozo vojskovanja in jo posvetil »vsem velikim zavojevalcem preteklosti, sedanjosti in prihodnosti«.

Vasilij Vereščagin/Tretjakovska galerija

2. Pavel Riženko. Kalka (1996) Približno 14 let pred mongolskimi vpadi so Rusi izkusili moč bodočih zavojevalcev v bitki pri Kalki. Po zlomu, ki ga je doživela ruska vojska, so zmagovalci zajete Ruse pometali v plitki rov in ga pokrili z lesenimi hlodi ter na tem »podu« nato priredili slavje. Žrtve so s polomljenimi kostmi umirale od pomanjkanja zraka.

Pavel Riženko

3. Mihail Avilov. Dvoboj Peresvjeta in Čelubeja na Kulikovem polju (1943) Po legendi naj bi se pred legendarno kulikovsko bitko leta 1380 med Rusi in Mongoli odvil dvoboj najboljših borcev iz obeh taborov. Oba naj bi v dvoboju izgubila življenje.

Mihail Avilov

4. Vasilij Surikov. Jermak osvaja Sibirijo (1895) Ta slika prikazuje odločilno bitko med odredi kozaškega atamana Jermaka in Sibirskega kanata leta 1582. Jermak je krenil v osvajanje Sibirije v imenu ruske države.

Vasilij Surikov/Ruski državni muzej

5. Aleksander Kocebu. Bitka pri Narvi (1846) Bitka pri Narvi se je odvila 30. novembra leta 1700. Švedska vojska je ruski vojski, ki je štela skoraj 40.000 mož, zadala uničujoč poraz s samo 9.000 možmi. To je bilo največje ponižanje, kar so ga doživeli Rusi med veliko severno vojno (1700 – 1721).

Aleksander Kocebu

6. Vasilij Surikov. Suvorov prečka Alpe (1899) Na sliki je prikazan eden od najdrznejših podvigov v kampanji ruske vojske pod poveljem generala Aleksandra Suvorova, katerega cilj je bil uničenje francoskih sil, ki so okupirale Švico.

Vasilij Surikov/Ruski državni muzej

7. Bogdan Villevaljde. Podvig konjeniškega polka v bitki pri Austerlitzu 1805 (1884) V bitki, znani tudi kot bitka treh cesarjev (Napoleona, Aleksandra I. in Franca II.) je francoski cesar s 65.000 vojaki porazil rusko-avstrijsko vojsko, ki je štela 84.000 mož. Ruse, ki so pred tem menili, da je njihova vojska nepremagljiva, je poraz pri Austerlitzu močno pretresel.

Bogdan Villevaljde/Vojaško-zgodovinski muzej artilerije, inženircev in vezistov

8. Vasilij Vereščagin. Napoleon na hribu nad Borodinom (1897) To je prva v seriji 20 slik, ki jih je Vereščagin posvetil pohodu francoske armade nad Rusijo.

Vasilij Vereščagin/Državni zgodovinski muzej

9. Ivan Ajvazovski. Navarinska bitka (1848) Med grško osamosvojitveno vojno (1821 – 1832) je združena rusko-britansko-francoska flota porazila otomansko floto v bitki pri Navarinu (1827). Ta zmaga je rešila Grke, katerih boj za neodvisnost je pred tem bil na robu poraza.

Ivan Ajvazovski

10. Vasilij Vereščagin. Smrtno ranjen (1873) Na sliki so prikazani dogodki, vezani na rusko ekspanzijo v Centralni Aziji v drugi polovici 19. stoletja.

Vasilij Vereščagin/Tretjakovska galerija

11. Vasilij Vereščagin. Premagani Panihida (1879) Slikar je osebno sodeloval v tem dogajanju, nakar je naslikal bojišče po bitki pri Telišu, ki se je odvila 3. oktobra 1877 med rusko-turško vojsko (1877 – 1878). Zmaga Rusije je prinesla neodvisnost Romuniji, Srbiji in Črni Gori.

Vasilij Vereščagin/Tretjakovska galerija

12. Nikolaj Dmitrijev-Orengburški. Obleganje Plevna: Zavzemanje trdnjave (1885) Petmesečno obleganje Plevna s strani ruske vojske je bil ključen dogodek rusko-turške vojne (1877 – 1878).

Nikolaj Dmitrijev-Orenburški/Vojaško-zgodovinski muzej artilerije, inženircev in vezistov

13. Mitrofan Grekov. Trubači Prve konjeniške armade (1934) To je bila ena od najučinkovitejših formacij Rdeče armade v ruski državljanski vojni (1917 – 1922) in sovjetsko-poljski vojni (1919 – 1921).

Mitrofan Grekov/Tretjakovska galerija

14. Aleksander Dejneka. Obramba Sevastopolja (1942) Delo Dejneke ni realističen prikaz obleganja Sevastopolja leta 1942 ampak simboličen prikaz bojev dveh nespravljvih sil - brezoblične temne množice zavojevalcev proti viteškim sovjetskim mornarjem v snežno belih uniformah.

Aleksander Dejneka/Ruski državni muzej

15. Pjotr Krivonogov. Zmaga (1948) Sovjetske sile so ob podpori Poljske narodne vojske potrebovale več kot teden dni, da so zavzele Berlin. Bitke okoli Reichstaga so se nadaljevale tudi po Hitlerjevem samomoru 30. aprila. Zadnje večje žarišče odpora v Berlinu je bilo razbito 2. maja, vendar so se spopadi s fanatičnimi nacisti odvijali še vse do 7. maja.

Pjotr Krivonogov

Preberite še:

Obramba Brestske trdnjave: Junaštvo brez primere, ki se je zapisalo v zgodovino

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.