Ruska serija o kiborgih-androidih Boljši od ljudi (rusko “Лучше, чем люди”, angleški naslov ''Better than Us'') spominja na švedski hit Pravi ljudje (Real People) in angloameriško serijo Ljudje (Humans), malo zahaja tudi v domeno Westworlda, a je hkrati zelo samostojno delo. Zdaj vam bomo povedali, zakaj se splača pogledati novo dramo o odnosih med roboti in ljudmi v bližnji prihodnosti.
To je Rusija v času popolnega cyberpunka. Zasloni mobilnih telefonov se projicirajo na dlaneh, glasovni pomočniki ugotovijo vašo željo, še preden izrečete prošnjo do konca, roboti pa so enako običajna stvar kot sesalniki ali DVD-predvajalniki. Nekateri spominjajo na humanoidne robote Boston Dynamics, ti opravljajo umazana dela – nosijo težka bremena, kopljejo v tla, odkrivajo trupla. Drugi navzven izgledajo kot ljudje, služijo v domovih, skrbijo za starejše, opravljajo delo tajnika, služijo kot spolne igračke in pobirajo miloščino za mafijo.
Ampak nobeni izmed njih ne zmorejo škoditi človeku, tako so vnaprej programirani. Toda naenkrat se na črnem trgu pojavi neki robot, odkupljen na Kitajskem, z imenom Arisa, ki lahko močno presega meje običajnih robotov. Arisa je sposobna sočutja, operira s pojmoma »ljubezen« in »družina«, za piko na i pa celo ubija.
Serija nima veliko očarljivih futurističnih inovacij in trikov, a ima vse sestavine aktualne, dinamične drame: hudodelsko korporacijo, elemente najstniškega romana, junaka, ki hoče dobiti nazaj svojo družino, jedkega preiskovalca s simpatično pomočnico, radikalne sovražnike tehnologije, kibernetsko policijo, prebrisane uradnike, spopade med ideologijami in pa, seveda, zelo veliko robotov.
Različne pripovedne linije se prepletajo v eno dogajanje, ki je zanimivo tako za ljubitelje žgočih detektivk kot za tiste, ki se filozofsko sprašujejo o usodi človeštva ob nastajanju tehnologij, ki srkajo vse vase.
Filmi na temo robotov obstajajo v preštevilnih različicah, ampak še noben film ni tako zelo postavil zgodbe v ruski kontekst. Ali Rusi znajo uporabljati robote? Se vstaja robotov v Rusiji razlikuje od vstaje robotov v Ameriki?
Ruski cyberpunk v seriji Boljši od ljudi predstavlja udobno okolje, v katerem vlada vsesplošna odsotnost napora: hipoteko lahko odplačate z enim pritiskom s prstom, brez birokracije, v življenju ni skrbi po zaslugi dronov, androidov in druge »bele tehnike«, življenje spominja na počitnikovanje v zdravilišču. Tu ne boste našli mračnega realizma. Opaziti je, kako so avtorji poskušali »očistiti« pokrajino in ustvariti zgodbo, ki je enako jasna in relevantna v katerikoli državi sveta. Notranjost spominja na moderno podstrešno stanovanje, zunaj v mestu so stekleni nebotičniki.
V ruskem cyberpunku sploh ne najdete socialističnih stanovanjskih blokov (ki so nehoten simbol ruskih mest), celo običajnega ruskega pokopališča ne. Pozoren gledalec v eni od epizod vidi, kako se junak naenkrat znajde na tipičnem ameriškem pokopališču s pokošeno trato in urejenimi vrstami belih nagrobnikov z angleškimi imeni (!).
Ljubitelji robotskih in znanstveno-fantastičnih tem lahko ob gledanju te serije doživijo kakšen deja vu, ker to, milo rečeno, ni prva zgodba, v kateri roboti-androidi tesno sobivajo z ljudmi in jih sistematično odrivajo iz vseh področij življenja, celo iz družine.
Ampak težko si predstavljamo svet, v katerem bi bili vsi veseli nad takšnim razpletom. Pojavijo se retrogardni tehnofobi – v tej seriji je to radikalna uporniška celica, ki odstranjuje čipe iz robotov in izvaja strašilne akcije. Tam so tudi kibernetska policija in spretni posamezniki, ki spretno igrajo na ksenofobna občutja ljudi zaradi svojih interesov – brez tega v tem žanru ne gre, še noben avtor se ni temu izognil.
Mogoče je temu tako tudi zato, ker se zdi, da smo že zdavnaj določili, kakšna bo prihodnost robotov. A danes sploh še kdo dvomi, da jih bodo ljudje v prihodnosti uporabljali za seks, težka ali standardizirana dela, slabi ljudje pa bodo poskušali opravljati svoja mračna z lastnimi rokami?
Mogoče se bo komu zdelo, da je Boljši od ljudi samo 16-delno razmišljanje o prilagajanju človeka na svojo kibernetsko stvarnost. Res se tu načenjajo številna etična vprašanja: Če človek seksa z robotom, ali s tem sploh še vedno prevara svojega partnerja, kajti robot ni živ? Ali smo priča kibernetski okužbi, ki uničuje državo do temeljev, in se je potrebno proti temu zaščititi? »Ne bi hotel umreti nekega dne z roboti, ko se držim z njimi za roke v metroju ali z njimi zjutraj pijem kavo,« pravičniško poudarjajo liki zgodbe.
Nekateri bodo v seriji zaznali jedek ironičen posmeh nad državno skrbjo za duhovne povezovalne temelje družbe in tradicionalne vrednote. Drugi bodo prepoznali aktualne politične mehanizme in še en podtekst, ki je novost v ruski kinematografiji: refleksijo seksualne objektivizacije žensk.
Skratka, serija ima veliko zanimivega za ljudi različnih prepričanj in vam da kaj za misliti. Mogoče tudi o tem, da je morda največji vir nevarnosti človekova psiha. Kakor se ljudje navežejo na brezdušne stroje, jim sami začnejo pripisovati duševnost in kmalu verjamejo, da stroji potrebujejo ljudi, stroji pa so potrebni njim samim. Lahko začnejo verjeti, da so stroji res celo boljši od ljudi.
Priporočamo še: Najboljše sodobne ruske serije
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
