Razstava »Vasilij Dmitrijevič Polenov in umetniki njegovega kroga« poteka v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani (Ciril-Metodov trg 1) 14. oktobra do 15. novembra 2019. Nekaj več informacij dobite tukaj.
1. Moskovsko dvorišče, 1878
Državna Tretjakovska galerija
Tole je verjetno najslavnejša slika Polenova, ki prikazuje okolje stranskih uličic blizu slavne moskovske ulice Arbat. Polenov je sicer prihajal iz paradnega Sankt Peterburga, takratne ruske prestolnice, in je bil le redko priča tako preprostim, a nadvse prijetnim prizorom iz preprostega vaškega življenja. Ta slika je nastala eno leto zatem, ko se je slikar pri 33 letih preselil v Moskvo.
Njegova slika je naletela na navdušenje na razstavi umetnikov peredvižnikov, ki so nasprotovali akademizmu in načrtnim prizorom v slikarstvu ter iskali navdih med ljudskimi množicami.
2. Obuditev Jairove hčere, 1871
Ruski muzej
Vrnimo se zdaj na dejanski začetek življenjske poti Polenova. Vasilij Polenov se je rodil leta 1844, istega leta kot znameniti Ilja Repin, avtor znamenite slike Burlaki na Volgi. Oba sta študirala na Akademiji umetnosti in oba sta naredila diplomsko delo po isti zgodbi – obuditvi Jairove hčerke. Oba sta za delo dobila zlato medaljo!
Polenovo interpretacijo obuditve Jairove hčerke vidite zgoraj. Lahko jo primerjate z Repinovo.
3. Pridržanje hugenotke Jacobin de Montbel, grofice iz Etremonta, 1875
Državna Tretjakovska galerija
Po zaključku študija na Akademiji umetnosti je Polenov (enako Repin) dobil posebno dotacijo za potovanje po Evropi. Prepotoval je Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Francijo. Navdahnile so ga pokrajine in zgradbe, slikal je Benetke in letoviška mesteca v Normandiji. V Parizu pa je ustvaril tole zgodovinsko sliko na platnu in prav z njo si je prislužil naziv akademika.
4. Babičin sadovnjak, 1878
Državna Tretjakovska galerija
Kot smo že povedali, se je pri 33 letih umetnik preselil v Moskvo, kjer je še naprej slikal mestne »razpoloženjske krajine«. Na sliki Babičin sadovnjak je upodobljena ista posest kot na sliki Moskovsko dvorišče, samo z druge strani. Prav takšne hiše so se gradile v Moskvi po požaru leta 1812, ki je goltal mesto med vojno proti Napoleonovi Franciji.
5. Zarasli ribnik, 1879
Državna Tretjakovska galerija
Tudi Zarasli ribnik spada med najbolj znane umetnikove slike. Luč sveta je ugledala na razstavi peredvižnikov ob boku z Babičinim sadovnjakom. Za sliko ribnika je pripravil več skic, pa tudi pozneje smo še večkrat videli ribnike in čolne v njegovih delih. Iz slike je moč razbrati, da so na Polenova močno vplivali francoski impresionisti. Uspešno je prenesel njihove tehnike na ruska tla in izredno dobro delal s svetlobo.
6. Cezarjeva zabava, 1879
Državna Tretjakovska galerija
Poleg krajin je Polenov še naprej komuniciral tudi z zgodovinskimi zgodbami. Za tole sliko je dobil material v Italiji. Na njej je upodobljen trenutek pred kaznovanjem mladega dekleta, ki jo vidimo v obupu za rešetkami, kjer ji družbo dela divja zver. Na tleh je lobanja nekega umrlega človeka, mogoče prav tako sužnja. Na vrhu pa njeno mučenje gleda zadovoljni rimski cesar.
7. Kristus in grešnica (Kdo je brez greha?), 1888
Ruski muzej
Platno dimenzij 3,25 x 6,11 m (!) je življenjsko delo Polenova. Misel o upodobitvi tega biblijskega motiva je v glavi razvijal več let. Da bi verodostojno prikazal odlomke iz Kristusovega življenja in obraze preprostih ljudi iz množic, je Polenov dve leti potoval po Palestini, Siriji, Egiptu in drugih predelih Bližnjega vzhoda, kjer je naredil na desetine skic obrazov, pokrajin, oblačil in zgradb.
Glavni cilj Polenova je bil, da prikaže Kristusa kot običajnega človeka na začetku svoje mesijanske poti.
8. Zlata jesen, 1893
Državni spominski muzej V. D. Polenova
Kristusa in grešnico je kupil car Aleksander III., z denarjem zanjo pa si je umetnik zgradil hišo na slikovitem bregu reke Oke. Danes je tam muzejska posest Polenovo, kjer je na voljo skica Kristus in grešnica v enaki velikosti, narejena z ogljem, medtem ko je original v Ruskem muzeju v Sankt Peterburgu.
Na svoji novi posesti Polenovo je naslikal veliko krajin. Med njimi je tudi tale – Zlata jesen.
9. Sanje (Na gori), 1900
Ruski muzej
Leta 1899 je Polenov drugič šel na Bližnji vzhod. Med in po potovanju je naredil serijo slik pod skupnim naslovom Iz Kristusovega življenja, ki je umetniku veliko pomenila. O svojem prihajajočem delu je pisal takole: »Pred seboj imam težko nalogo. Zanjo nimam moči, a je ne morem zavrniti, preveč sta me prevzeli veličina tega človeka in lepota pripovedovanja o njem.«
Moramo poudariti, da je pri Polenovu vedno Kristus prikazan kot običajen človek s svojimi sanjami in slabostmi.
10. Helada, 90. leta 19. stoletja
Iz zasebne zbirke
Polenova je premamilo tudi gledališče. Na svoji posesti je prirejal predstave, na katerih je sam skrbel za dekoracijo, k udeležbi je vabil otroke iz vsega okrožja, umetnikova žena pa je sama šivala oblačila. Še dnevna soba v hiši Polenova je bila narejena tako, da so lahko »igralci« vanjo vstopili kar naenkrat izza skritih vrat, kot da bi prišli izza kulise.
Leta 1906 je v Moskvi potekala premiera opere Duhovi iz Helade, za katero je Polenov sam pripravil glasbo, oblačila in dekoracije (ena skica na sliki).
Po revoluciji leta 1917 je umetnik večinoma živel na svoji posesti ob Oki. Boljševiki so bili do njega zelo spoštljivi, kljub obilici verskih tem v njegovem ustvarjanju. Leta 1926 je dobil celo naziv ljudskega umetnika. Leta 1927 je tiho umrl na svojem domu v Polenovu.
Če boste kaj v Rusiji: Danes, 17. oktobra 2019, se v Tretjakovski galeriji v Moskvi odpira največja razstava o Vasiliju Polenovu v zgodovini, ki bo trajala vse do 16. februarja 2020. Vstopnice lahko že vnaprej kupite tudi prek spleta (kliknite tukaj).
Priporočamo še članek: Deset ruskih slikarjev, brez katerih si ne moremo predstavljati ruske kulture