10 ruskih ljudskih glasbil, ki jih morate poznati

1. Balalajka

Najverjetneje ime tega glasbila izvira iz besed "govoriti", "blebetati". Glasbeniki so igrali na balalajko in "blebetali" ljudska besedila - to je bilo izjemno priljubljeno preživljanje prostega časa med kmeti. Na razstavi Universelle v Parizu leta 1889 Rusija ni pokazala le svojih dosežkov v kmetijstvu in znanosti, ampak je organizirala tudi koncert ruskega ljudskega orkestra. Tako je balalajka postala svetovno znan ruski instrument - in eden najbolj prepoznavnih simbolov Rusije.

Poglejte, kako super lahko izpade balalajka v tem videu Nejromeniha Feofana:

2. Domra

To tradicionalno rusko glasbilo je babuška (babica) balalajke. Pojavilo se je v slovanskih deželah po tatarskem mongolskem jarmu, in se je razvilo iz mongolskih brenkal. Razlika med domro in balalajko je v tem, da je telo balalajke trikotno in nanjo igramo s prsti, medtem ko je domra v obliki poloble in za njeno igranje potrebujemo trzalico.

Domra in balalajka sta osnova katerega koli ruskega ljudskega orkestra. Oba se razlikujeta po velikosti (prima, piccolo, alt, bas, kontrabas) in skupaj proizvajata živahen in globok zvok.

3. Gusli

Ko zaslišiš gusli, si lahko predstavljaš, da hodiš po gozdu, objemaš brezo in uživaš v petju ptic.

To starodavno glasbilo obstaja že od 9. stoletja. Ima od 5 do 60 strun, guslar pa lahko uporablja tako prste kot tudi trzalico, odvisno od velikosti gusli.

Pravzaprav so ga pogosto uporabljali za spremljavo pripovedovanja zgodb (gusli predstavljajo "mrmranje", "brenčanje"). Danes lahko naletite na sodobne guslarje celo v moskovskem metroju!

4. Harmonike

V Rusiji obstaja več vrst glasbil, ki sodijo v družino "harmonik": garmon, bajan in harmonika. Po različnih virih so se v Rusiji pojavile v poznem 18. ali začetku 19. stoletja. Tudi kraj izvora ni jasen: nekateri pravijo, da so prišla iz Evrope, nekateri iz Kitajske, nekateri pa trdijo, da so jih izumili v Rusiji. Vsekakor so jih Rusi imeli radi in jih tudi posvojili za petje ljudskih pesmi in pripovedovanje.

Garmon je med njimi najbolj kompaktna in najbolj enostavna za učenje. Če je znal kakšen fant igrati na garmon, je zlahka postal pravi zvezdnik med dekleti!

Bajan je večji, ima več glasbenih oktav in globlji zvok.

Harmonika ima namesto gumbov na levi strani klavirske tipke. Vsi ti instrumenti so v Rusiji še vedno priljubljeni.

5. Svistulka (piščalka)

Najenostavnejše in najmanjše glasbilo posnema petje ptic (in odlično zveni v sozvočju z guslimi).

Narejena je iz keramike (ponavadi v obliki ptice), in ima 1 do 4 luknje. S tem ko jih pokrivate s prsti in istočasno pihate v piščal, lahko izdajate različne zvoke.

6. Buben (tamburin)

Takšna glasbila so razširjena med številnimi etničnimi ljudstvi in se še vedno uporabljajo, ne le za glasbo, ampak tudi za različne obrede (vsaj med altajskimi in nenetskimi šamani). Slovani so glasbilo, izdelano iz usnja, na lesenem ogrodju z desetinami majhnih zvončkov poimenovali buben (v slovenščini boben).

V Rusiji je "buben" pogovorni sinonim za "obraz", ki ga večinoma uporabljajo gopniki. "Dat 'v buben" ("дать в бубен") pomeni "udariti (nekoga) v obraz".

7. Ložki (žlice)

Zelo uporabno glasbilo, ki je primerno tudi za večerjo. Nanje je tako preprosto igrati, da veliko otroških ljudskih orkestrov igra samo na žlice. Pravijo jim "ložkari".

Pravzaprav uporabljajo le lesene žlice. Glasbenik lahko hkrati igra dve do pet žlic. In zvok je odvisen od vrste drevesa in velikosti žlice.

8. Treščotka

Starodavni slovanski način, da ustvarimo hrup! To glasbilo je sestavljeno iz več hrastovih "plošč" na vrvi in zveni, kot da bi stopal po suhih vejah v gozdu. V folklornih zasedbah se treščotke uporabljajo za petje smešnih pesmi ("častuški").

9. Dudka

Obstaja veliko vrst ruskih ljudskih piščali, ki so narejene iz različnih vrst lesa in imajo različne luknje. Med njimi so vrbove svireli (ki izvirajo iz besede "žvižgati" - "свистеть"), javorjeva pižatka (iz "piž", kar pomeni "rokav"), brezova žalejka (verjetno izhaja iz "pomilovati" - "жалеть"), brinov rožok (kar pomeni "rog") in še druge. V ruščini jim pravijo 'dudka' in se uporabljajo ne le za glasbo, ampak tudi za pašo, lov in med obredi.

10. Drova (drva)

Spoznajte slovanski ksilofon! Konstrukcija je zelo preprosta: vzemite nekaj lesa (breza ali javor velja za najboljše) in nanj udarite s palico. Vsak kos lesa ima svoje brazde: globlje kot so, višje zvenijo.