Navadnemu človeku je bilo v času ZSSR skoraj nemogoče odpotovati za "železno zaveso". Izjeme so bili umetniki Bolšoj teatra, športniki, nekateri pisatelji in seveda partijska elita. Z nastopom obdobja "odmrzovanja" Hruščova so se jim pridružile tudi manekenke v delegaciji lahke industrije.
Modna industrija v Sovjetski zvezi dejansko ni obstajala. Oblačila, ki jih je oblikovala Modna hiša prestolnice, nikoli niso bila v prodaji. Odpotovala so le na mednarodne razstave in v garderobe žena in hčera partijske elite. Če pa so obleke sovjetskih oblikovalcev redko koga navdušile v tujini, potem so bile sovjetske ženske ravno nasprotno. Najlepša dekleta so pošiljali v tujino, kjer so pustila pečat v srcih tujih modnih oblikovalcev in fotografov. Predstavljamo vam nekaj najbolj znanih.
Regina Zbarskaja
Arhivska fotografija"Najlepše orožje Kremlja" in "sovjetska Sophia Loren" so pravili Zbarskaji na Zahodu, ko je bila na vrhuncu svoje priljubljenosti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Svojo kariero kot ena najbolj znanih sovjetskih modelov je začela kot čistilka v edini Modni hiši v Moskvi, kjer so jo tudi opazili. Njena kariera se je močno pospešila, ko se je kot del sovjetske delegacije odpravila v Pariz na trgovsko in industrijsko razstavo.
Regina Zbarskaja, kolekcija ženskih oblačil "Pomlad-poletje" iz leta 1966.
Boris Kaufman /SputnikZ razvojem kariere so se ji tudi povečali privilegiji. Znano je, da je bila edina manekenka, ki ji je bilo v nasprotju s strogimi navodili med potovanji v tujino omogočen odhod v mesto po lastnih opravkih. Njene stvari niso nikoli šle skozi carinski pregled. Pravijo celo, da je Zbarskaja bila pravzaprav sovjetski obveščevalni agent.
Regina Zbarskaja
Arhivska fotografijaKot se je pozneje izkazalo, je bila redna gostja boemskih zabav z diplomati v domačem krogu usmerjena zelo protisovjetsko. To je po ločitvi povedal njen nekdanji mož, slikar Lev Zbarskij (omenil je intimne podrobnosti njenega življenja in objavil njene odkrite fotografije). Vse to je manekenko povleklo v velik politični škandal in psihično pretreslo. Svoje življenje je končala s samomorom v psihiatrični kliniki. Stara je bila 52 let.
Mila Romanovskaja v obleki "Rusija"
Arhivska fotografijaPopolno nasprotje in tekmica Zbarskaje. Vrhunec njunega rivalstva se je zgodil leta 1967 na razstavi v Montrealu. Vrhunec šova - škrlatna obleka modne oblikovalke Tatjane Osmerkine, ki so jo umetniški kritiki pozneje poimenovali z imenom "Rusija" in je bila vključena v modne učbenike, je bil sprva šivana za Zbarskajo. A izkazalo se je, da na blontni Romanovskaji izgleda veliko bolje. V isti obleki se je pozneje pojavila tudi na naslovnici ameriške revije "Look" - prava redkost za sovjetski model.
Omeniti velja, da Romanovskaja sprva ni hotela manekenske kariere, zanimalo jo je le izobraževanje. Na modno pisto je prišla po naključju - namesto prijateljice, ki je zbolela pred modno revijo. Vendar je bila všeč modnim oblikovalcem in ti so ji ponudili pogodbo, s katero se je tudi strinjala.
Bila je izredno iskana na Zahodu, postala je prva manekenka, ki se je pojavila v tuji reviji in je bila zelo podobna slavni Twiggy. Toda v Sovjetski zvezi ni bila deležna tovrstne pozornosti. Povsod so jo nadlegovali škandali. Na primer, izključili so jo iz šole zaradi demonstracije kopalk - kar naj bi bilo nespodobno.
Ali pa tole: revija Vogue je dve leti iskala dovoljenje za snemanje modela in ga na koncu dobila. To se je zgodilo na Rdečem trgu in v Palači orožja - s kraljevim žezlom. Toda na eni od fotografij je Milovskaja sedela na tlakovcih v hlačah in z razširjenimi nogami, v ozadju pa je bil Mavzolej Lenina - časten vodja komunistov. In spet so jo smatrali za nespodobno.
Zaradi tega so Galino leta 1974 zaprosili, naj zapusti državo in se ne vrne več. V emigraciji ji je bilo precej težko, čeprav je nadaljevala z uspešno kariero v Rimu in se poročila z bankirjem 15 minut po prvem srečanju.
Solovjova je želela delati kot učiteljica angleščine, a so jo zavrnili: "Zavrnili so me samo zaradi enega razloga: ni jim bil všeč moj videz. Imela sem dolge lase, nosila sem kratka krila in potencialno vodstvo se je odločilo, da njihova sodelavka ne more tako izgledati, " se je spominjala.
Nato se je Solovjova odpravila v manekenstvo, kjer je bil njen spektakularen videz lepo sprejet. V sedemdesetih letih delo modela še ni bilo prestižno. Ko se je dekle poročilo s slavnim režiserjem Nikito Mihalkovim, jo je ta predstavljal le kot učiteljico in precej mu je bilo nerodno, da je njegova žena manekenka. Nekaj časa po poroki je še vedno delala na modni pisti, potem pa se je ustavila zaradi moževega ultimata.
V sedemdesetih letih je postala zvezda sovjetske mode in filma. Po šoli je Metelkina delala kot model GUM-a, glavne moskovske veleblagovnice. Njena fotografija s snemanja oblačil je padla v roke producentov in dekle so povabili k igranju v filmu "Skozi trnje do zvezd" - filmu, ki je v Sovjetski zvezi dosegel zmagoslavni uspeh, ogledalo pa si ga je 20 milijonov gledalcev. Metelkina je v njem igrala nezemljanko Nijo brez kakršnihkoli izkušenj v filmu.
Kljub takšnemu uspehu se je spet vrnila v GUM in nadaljevala z delom nadaljnjih 20 let. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je začela delati kot tajnica poslovneža Ivana Kivelidija, ki so ga poskušali umorili - zastrupili so ga tako, da so telefonsko slušalko obdelali s strupeno snovjo. Metelkina je preživela, toda zatem je odšla v religijo.
Posnetek iz filma "Skozi trnje do zvezd", 1980.
Sputnik
Tako kot večina sovjetskih modelov se je v to industrijo zapletla po naključju: prišla je podpreti prijateljico na razstavo in takoj so jo opazili. Postala je muza modnega oblikovalca Vjačeslava Zajceva, a Mironova za razliko od drugih zaradi svojega plemenitega izvora ni smela odpotovati v tujino. Vendar je bila v tujini kljub temu znana, in so jo precej primerjali z Audrey Hepburn.
Mironova je bila prva med manekenkami, ki je javno začela govoriti o nadlegovanju vplivnih ljudi. Tudi sama je bila žrtev, a se je borila, zaradi česar so se v poznih šestdesetih letih pred njo zaprla vsa vrata. Nikoli ni razkrila imen, saj se je bala zase in za svojo družino
Čapigina je zasijala na modni pisti v poznih 70. letih. V Modno hišo je prišla na povabilo Vjačeslava Zajceva v precej pozni starosti za manekenko - pri 23 letih, potem ko se je odločila, da zdravniška kariera ni zanjo. V Modni hiši je vadila po 12 ur, tako da so po dveh letih opazili njeno prizadevanje in jo začeli pošiljati tudi v tujino. Povabljena je bila v ZDA, Mehiko, na Japonsko.
V Sovjetski zvezi je vsaka gospodinja poznala Čapigino: manekenka se je pojavljala v oblačilih v revijah za ročno delo. Pri 37 letih se je poročila in uradno končala kariero po lastni volji. Vendar se Čapigina še zmeraj občasno fotografira za revije in sodeluje na retro modnih revijah.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
