Kot mnogi desetletni ameriški otroci leta 1951 je bil tudi Bob Dylan žrtev propagande hladne vojne v odnosu do Rusije. V svoji avtobiografiji z naslovom "Zapiski (Chronicles)" je veliki bard zapisal, kako so osnovnošolci v majhnem ameriškem mestu Rusijo dojemali kot grožnjo.
"Ena izmed stvari, katere so nas učili, je bila, da smo se hitro skrili pod svojimi mizami, ko smo zaslišali zračne sirene, saj bi nas lahko Rusi napadli z bombami," je zapisal. "Povedali so nam, da lahko Rusi kadar koli skočijo z letala nad našim mestom. To so bili isti Rusi, s katerimi so se le par let nazaj borili moji strici. In kar naenkrat so postali pošasti, ki so nam prihajale prerezati grlo in nas sežgati." Dylan je bil zelo skeptičen do teh prepričanj in dejal, da so se mu "zdela nenavadna" in da je šlo za neko "čudno domišljijo".
Na vrhuncu hladne vojne pa je imela vsaka knjižnica ali zasebna knjižna zbirka med svojimi knjigami tudi dela, ki so jih napisali veliki ruski avtorji. Če se pomaknemo v šestdeseta leta, se pred nami pojavi podoba Dylana kot mladega umetnika v New Yorku, ki je odkril sobo z zbirko knjig, v kateri so bili romani Gogolja, Balzaca, Maupassanta, Dickensa in Huga.
Getty Images
"Na policah so s svojo temačno prisotnostjo izstopala dela ruskih pisateljev" je zapisal Dylan. "Med njimi so bile politične pesmi Puškina, ki je veljal za revolucionarnega." Ameriški bard je v isti sobi naletel na dela Lea Tolstoja in Fjodorja Dostojevskega.
"Tudi Dostojevski je živel žalostno in težko življenje," je zapisal Dylan in omenil izgnanstvo ruskega pisatelja v Sibiriji zaradi svojih zapisov socialistične propagande v 19. stoletju. "Sčasoma je bil pomiloščen in začel pisati zgodbe, da bi odgnal svoje upnike. Tudi sam sem v zgodnjih sedemdesetih letih pisal albume, da bi se izognil svojim upnikom."
Dylanov album Blood on the Tracks iz leta 1975 je svoj navdih dobil pri še enem velikem ruskem pisatelju. "Sčasoma bi posnel celoten album na podlagi kratkih zgodb (Antona) Čehova - kritiki so menili, da je avtobiografski - kar je bilo čisto vredu," je zapisal v svoji avtobiografiji.
Obisk Moskve leta 1985
Getty Images
Medtem ko je govoril o Tolstoju, je Dylan omenil svoj obisk v Moskvi in Sovjetski zvezi leta 1985. Ta obisk, ki ga je organiziral slavni ruski pesnik Andrej Voznesenski, je že zbledel v spominu med ljudmi.
Dylan, čigar babica je bila po rodu iz Odese, je bil nad idejo o obisku Sovjetske zveze zelo navdušen. Dylan je bil povabljen skupaj z ameriškim pesnikom Allenom Ginsburgom na poetični koncert v okviru 12. svetovnega festivala mladine in študentov.
Ameriški bard je bil povabljen, da nastopi na stadionu Lužniki za omejeno število ljudi. Večer, na katerem sta nastopila tudi Voznesenski in ugledni pesnik Jevgenij Jevtušenko, se je izkazal za neuspešnega, saj so občinstvo sestavljali predvsem komsomoli (mladi komunisti).
Po pripovedovanjih ruskega glasbenika Andreja Gorohova občinstvo, ki je bilo v večini sestavljeno iz ljudi, ki Dylana sploh niso poznali, še manj pa so razumeli angleško, ni bilo preveč navdušeno na bardovo glasbo. Dylan je bil precej razžaloščen zaradi koncerta in se pozneje tistega večera "cmeril" na dači Voznesenskega v Peredelkinu.
Dylanovo prvo potovanje v Rusijo se je po dramatičnem porazu v Moskvi nadaljevalo z večjim uspehom. Uspelo mu je obiskati Tolstojevo posestvo v Jasni Poljani. Dylan v svoji avtobiografiji omenja, da je v isti sobi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v New Yorku, kjer je bral dela Puškina in Dostojevskega, naletel tudi na knjigo Tolstoja.
"Bila je knjiga grofa Leva Tolstoja, čigar posestvo sem obiskal več kot dvajset let kasneje - njegovo družinsko posestvo, na katerem je nekoč šolal kmete. Nahajalo se je zunaj Moskve in tja se je zatekel kasneje v svojem življenju, da bi se odpovedal vsem svojim zapisom in se odrekel vsem oblikam vojne."
Balabanov / Sputnik
In kar se morda zdi popolnoma neverjetno, je Dylan, ki v Rusiji takrat ni užival statusa slavne osebe, prejel poseben privilegij. "Turistični vodič mi je dovolil, da se peljem z njegovim (Tolstojevim) kolesom," je zapisal ameriški bard.
Dylan je želel obiskati mesto Odeso, vendar so mu zavrnili uradno dovoljenje, saj je bilo mesto takrat zaprto za vse, ki niso bili sovjetski državljani. Obiskal je Tbilisi, kjer je doživel buren sprejem publike. Nekateri viri iz tistega časa pravijo, da je Dylanu od tam uspelo nadaljevati pot v Odeso.
Andrej Gorohov je menil, da se Dylan po tako groznem neuspehu v Moskvi leta 1985 ne bo nikoli vrnil v Rusijo, toda bard je junija 2008 nastopil v Sankt Peterburgu. Tam je končno prejel dolgo pričakovane in zaslužene odzive v državi, ki je nanj vplivala na toliko različnih načinov.