Srp, kladivo in drugi planeti: Sovjetska znanstvena fantastika, ki je na voljo tudi v slovenščini

N. Filimonov/Sputnik
Russia Beyond predstavlja najboljša dela znanstvene fantastike, ki so prestala preizkus časa in so na voljo tudi v slovenščini.

Prirejeno po članku Valerije Pajkove za angleškojezično redakcijo za slovensko občinstvo.

1.  Ivan Efremov (1908 – 1972)

Ivan Efremov (1908 – 1972)

Efremov velja za očeta sovjetske znanstvene fantastike, ki je prodrl na literarno sceno leta 1957 z romanom Meglica Andromede (Туманность Андромеды). Obstajajo govorice, da je slavni Darth Vader iz sage Vojna zvezd morda dobil svoje ime prav po liku z imenom Dar Veter iz te stvaritve, po kateri so posneli tudi film.

Efremov je bil sicer profesor paleontologije in je razvil novo znanstveno področje – tafonomijo, za kar je dobil največje priznanje tistega časa, Stalinovo nagrado. Vendar pa ljudje prihodnosti v njegovih romanih ne omenjajo sovjetske ideologije, temveč raje berejo knjige znanstvenofantastičnega pisatelja Davida Lindsaya.

Kmalu po njegovi smrti leta 1972 so njegovo stanovanje preiskali agenti KGB-ja zaradi suma, da sta z ženo vohunila za Veliko Britanijo.

V slovenščini lahko berete: Koraldni otok Fakaofo (Mladinska knjiga, 1947), Skrivnost temnega planeta (Življenje in tehnika, 1964) in Zvezdne ladje (Mladinska knjiga, 1956)

2. Boris (1933-2012) in Arkadij (1925-1991) Strugacki

Boris (1933-2012) in Arkadij (1925-1991) Strugacki

Brata Strugacki vsesplošno veljata za največja avtorja sovjetske znanstvene fantastike. Poklicni astronom Boris in tolmač Arkadij sta postavila tako visoko letev na znanstvenofantastični sceni, da je kljub dobrim poskusom še nihče ni zmogel doseči. Za seboj sta pustila celo dediščino knjig, ki so ključno vplivale na sovjetsko sci-fi sceno v 60. letih 20. stoletja.

Duet pozornosti ni posvetil zgolj vesoljskim ladjam, tehnologiji in superjunakom, temveč sta vedno znova naslavljala določene družbene tematike: raziskovala sta vprašanja družbene moči in psihologije, sociologije in spolnosti, antropologije in filozofije, z metafizičnim humorjem.

V slovenščini lahko berete: Piknik na robu ceste (Prešernova družba, 1983), Časovni pohajkovalci (Založniški atelje Blodnjak, 2002), Hrošč v mravljišču (Tehniška založba Slovenije, 1986).

3. Aleksej Tolstoj (1883-1945)

Aleksej Tolstoj (1883-1945)

Aleksej Tolstoj se pogosto šteje za enega od avtorjev žanra znanstvene fantastike v Rusiji in se bistveno razlikuje od avtorja Vojne in miru Leva Tolstoja. V karieri je pogosto preklapljal med različnimi žanri, a se je posebej specializiral za znanstveno fantastiko in zgodovinske romane. Po boljševiški revoluciji je emigriral v Evropo, a se potem vrnil v Sovjetsko zvezo.

V slovenščini lahko berete (iz tega žanra): Aelita (Mladinska knjiga, 1961)

4. Aleksander Beljajev (1884-1942) 

Aleksander Beljajev (1884-1942)

Pri 30-ih je Beljajev zbolel za tuberkulozo in bil šest let paraliziran. Zaradi tega je spremenil svoje prioritete in se začel zanimati za književnost. Utopil se je v svet pionirjev znanstvene fantastike Julesa Verna in H. G. Wellsa (z obema se je pozneje v Leningradu srečal tudi osebno). Ne glede na to, ali je k temu botrovalo zdravljenje ali njegova nova strast, je bolezen sčasoma zvodenela.

Ob začetku nacistične invazije na Sovjetsko zvezo se pisatelj ni hotel umakniti iz mesta Puškin, leta 1942 pa je med obleganjem Leningrada umrl od lakote. Njegov poseben slog fikcije pa je dosegel širšo priljubljenost šele po njegovi smrti, ko mu začeli praviti »Jules Verne ruske znanstvene fantastike«. Po njegovih zelo uspešnih romanih so začeli snemati tudi filme. Njegov najslavnejši in nadvse fascinanten roman je Glava profesorja Douella, ki ga je avtor poimenoval za avtobiografskega, z njim pa je želel bralcem predstaviti, »kaj lahko doživi glava brez telesa«.

V slovenščini lahko berete: Glava profesorja Douella (Genija, 2013), Zvezda Kec (Mladinska knjiga, 1959)

5. Оlga Larionova (roj. 1935)

Оlga Larionova (roj. 1935)

Olga Larionova je prava redkost v sovjetski književnosti. Po poklicu je bila fizičarka, vendar je izkazala tudi čustveno plat v svojem prvem romanu Leopard s Kilimandžara iz leta 1965, s katerim je takoj postala slavna pisateljica. Njene značilne kratke zgodbe so sicer bolj filozofske kot futuristične. Leta 1987 je prejela prestižno nagrado Aelita za najboljše delo ruske znanstvene fantastike, kot zgolj ena od dveh ženskih prejemnic tega priznanja.

Pixabay

V slovenščini lahko berete: Leopard s Kilimandžara (Založniški atelje Blodnjak, 2007)

Nekatere druge avtorje ali odlomke lahko spoznate tudi v prispevkih Radia Študent (prvi del, drugi del, tretji del, četrti del).

Priporočamo še članek:

Se je od bizarnih napovedi sovjetskih znanstvenofantastičnih romanov katera dejansko uresničila?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke