Zakaj na Kavkazu nosijo tunike s temi nenavadnimi našitki? (FOTO)

russiainphoto.ru; Tomas Thajcuk/Sputnik
Kavkaška in tudi kozaška tradicionalna noša se od drugih razlikujeta predvsem po teh edinstvenih prsnih našitkih. Kaj so shranjevali v teh majhnih »žepih«?

Portret Dagestanca iz vasi Kuli

V popularni kulturi v sovjetskih časih so te majhne žepke povezovali z narodno nošo kavkaških ljudstev, ki so jo, mimogrede, v praksi nosili precej redko. Glavne zasluge za prepoznavnost ima Balbes, junak kultne komedije Kavkaška ujetnica. V enem od prizorov se junaki preoblačijo v psevdo kavkaške obleke, Balbes, ki ga igra Jurij Nikulin, pa v teh prsnih žepkih hrani cigarete in vžigalnik.

Prizor iz filma Kavkaška ujetnica

Temu elementu noše pravijo gazirji[v množini, op. prev.] in jih šivajo na prsne dele tunik mnogi kavkaški narodi – od Gruzijcev in Čečenov, pa do Osetov, Kabardincev in Čerkezov. Rusi so se s to opravo prvič srečali pri Čerkezih, zato se je v ruskem jeziku zanjo uveljavil izraz čerkezka.

levo: Čerkez iz Anape, desno: Kabardinec

Gazirji so se na tunikah pojavili v 18. stoletju skupaj s strelnim orožjem. V majhne tulčaste našitke so zatikali naboje in zanje potrebno količino smodnika. V bistvu je šlo za neke vrste pas za strelivo, ki je preprečeval, da bi se smodnik zmočil.

Voditelji Gorske republike Severni Kavkaz

V žepih bližje k ramenu je bilo spravljeno netivo za prižiganje ognja, kasneje pa ga je zamenjala posebna netilka. Na vsaki prsni strani je bilo našitih od 4 do 18 gazirjev, na začetku pa jih sploh niso šivali na prsni del, temveč so uporabljali posebne torbe – gazirnice, ki so jih nosili čez hrbet ali pa jih pritrjevali za pas.

Gazirnica (torba z naboji), naselje Kubači, Dagestan. 19. stoletje

Mnogi Kavkazci so se bojevali na konjih, zato je bila glavna funkcionalna posebnost gazirjev ta, da so omogočali polnjenje orožja kar med ježo.

V 19. stoletju je Ruski imperij začel osvajati območje Kavkaza in konjeniški odredi kozakov so prevzeli mnoge elemente kavkaške noše – košata naglavna pokrivala iz ovčje volne, plašče, ukrivljene sablje in seveda tudi čerkezke z gazirji.

car Nikolaj II. Romanov

Za posebno razkošje so veljali gazirji s srebrnimi konci. Mimogrede, v čerkezki z gazirji je rad poziral tudi car Nikolaj II., a na njegovem kostumu so bili žepi le dekorativne narave.

Pjotr Nikolajevič Wrangel

Najbolj znani kozak in uporabnik omenjene noše (poleg filmskega Balbesa) je bil baron Wrangel, general carske vojske, nato pa eden od voditeljev protiboljševiškega belega gibanja, v katerem so kozaki igrali dokaj pomembno vlogo. Wranglova vsakdanja oprava je bila črna tunika z našitimi gazirji. Zaradi te specifične oprave se ga je prijel celo vzdevek »črni baron«. Imel je sicer tudi paradno različico v beli barvi.

Kubanski kozaki na paradi zmage na Rdečem trgu v Moskvi leta 1945

Kozaki pa so služili tudi v vrstah Rdeče armade, ki je prav tako spoštovala njihovo tradicionalno uniformo. Na paradi zmage leta 1945 so se na prsih kozakov svetila odlikovanja in gazirji.

Nastop Narodnega ansambla pesmi in plesov v Abhaziji (Abhaško narodno gledališče  v Suhumiju)

Danes lahko čerkezko z gazirji pogosto srečamo na predstavah narodnih plesov.

Preberite še:

Takšno je bilo življenje v sovjetskih kavkaških republikah (FOTO)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke