Zakaj imajo ruske cerkve čebulaste kupole?

Zgodnjekrščanske bazilike in antični rimski templji so pogosto imeli eno ogromno kupolo v obliki poloble. Ruske cerkve pa so bile okronane z različnim številom kupol, ki so se pojavljale v različnih oblikah.

Če ima cerkev tri kupole, le te simbolizirajo sveto Trojico, pet kupol - Kristusa in štiri evangeliste, 13 pa - Kristusa in apostole. Obstajalo je tudi 25 kupol, kot na primer v prvi kamniti pravoslavni cerkvi, zgrajeni konec 10. stoletja v Kijevski Rusiji. Poleg Kristusa in apostolov so bile druge kupole namenjene 12 starozaveznim prerokom. Ta cerkev se do danes na žalost ni ohranila.

Vendar kupole te cerkve sploh niso bile čebulaste. Dolgo časa so bile v ruski cerkveni arhitekturi razširjene čeladaste kupole. Kot pove njihovo ime, je njihova oblika podobna čeladi ruskega bogatirja. Najdemo jih na najstarejših ohranjenih cerkvah.

Vendar so eden od simbolov Rusije in glavna značilnost pravoslavne arhitekture postale ravno čebulaste kupole. Oblika čebule simbolizira plamen sveče. "Ta vrh cerkve je kot ognjeni jezik, okronan s križem in h križu plameneč..." je zapisal verski filozof Jevgenij Trubetskoj v svoji razpravi "Trije eseji o ruski ikoni".

Čebulasta glava ("makovica" - vrh) je zaključni del kupole, ki je nameščen na valjasti podlagi ("baraban" - boben). V tem primeru je premer čebulaste glave širši od podlage.

Zgodovinarji se ne strinjajo glede tega, kdaj so se prvič pojavile čebulaste kupole, in kar je najpomembneje, kaj je botrovalo njihovi obliki. Opazimo jih lahko na številnih miniaturah in ikonah s konca 13. stoletja. Res je, da te cerkve same niso preživele.

Od kod ta oblika v Rusiji? Nekateri učenjaki verjamejo, da so bile za njihov vzor podobe jeruzalemske kuvuklije (kapela nad Gospodovim grobom), na katerih so v 11. stoletju hipotetično obstajale čebulaste kupole.

Drugi zgodovinarji pa nasprotno menijo, da so bile kupole prevzete od mošej, ki so v 15. stoletju začele pogosto imeti podolgovate kupole.

Zakaj ravno čebulasta oblika? Soglasja ni. Obstajajo predpostavke - da je čebulasta oblika bolj praktična, saj ne zadržuje snega in vode. Po drugem mnenju je bilo iz lesa lažje zgraditi čebulasto obliko kot čeladasto obliko kupole - in iz lesene arhitekture je oblika prešla tudi h kamnitim cerkvam. Drugi znanstveniki trdijo, da so arhitekti na splošno skušali podaljšati oblike in doseči večjo višino cerkvene arhitekture - kar je sovpadalo z evropskimi gotskimi težnjami.

Večina cerkva s čebulastimi kupolami, ki so se ohranile do danes, je bilo zgrajenih v 16. stoletju in pozneje. Eden najbolj znanih primerov je katedrala Vasilija Blaženega na Rdečem trgu, zgrajena pod vodstvom Ivana Groznega.

Širjenje čebulastih kupol bi lahko sprožil tudi pojav šotorastih cerkva v 16.-17. stoletju. Šotor - visoka, večplastna piramida - je bil alternativa bobnarski kupoli. Znanstveniki so ugotovili, da se je arhitektom zdelo nezadostno, da bi šotorasto strukturo preprosto kronali s križem - in tako so ji dodali čebulasto konico. Takšni modeli so bili razširjeni tako pri lesenih kot tudi pri kamnitih cerkvah - še vedno jih je mogoče videti na ruskem severu, pa tudi v Moskvi, Vladimirju in Suzdalju. V mnogih cerkvah z bolj znano arhitekturo pa je šotor tisti, ki okrona zvonik.

Tako kot število kupol ima tudi njihova barva simbolni pomen. Pogosto najdemo zlate kupole - simbolizirajo nebeško slavo, najpogosteje kronajo katedrale ali glavne cerkve samostanov. Takšne katedrale so pogosto posvečene Kristusu ali dvanajstim praznikom (12 glavnim pravoslavnim praznikom).

Modre kupole z zvezdami pomenijo, da je tempelj posvečen Materi božji ali Kristusovemu rojstvu.

Zelene kupole najdemo na cerkvah, posvečenih Sveti Trojici ali posameznim svetnikom - posvečene so jim tudi srebrne kupole.

Samostanske cerkve krasijo črne kupole.

Pravijo, da raznobarvne kupole katedrale sv. Vasilija Blaženega simbolizirajo lepoto nebeškega Jeruzalema, ki se je po legendi pojavil v sanjah svetega norca.