Evropa v podobah ruskih slikarjev

Ruski slikarji so odhajali na študij v Evropo, kjer so se navduševali nad Italijo, Francijo ter ostalimi državami, in sploh ne preseneča, da so tam ustvarili resnične mojstrovine.

Silvester Ščedrin (1791-1830)

Nadarjeni Ščedrin se je vpisal na Peterburško umetniško akademijo še rosno mlad in za svoje diplomsko sliko prejel zlato medaljo in štipendijo za potovanje po Evropi. Leta 1818 je odpotoval v Italijo in ta država ga je tako očarala, da je tam preživel preostanek svojega življenja. Njegova strast je bilo slikanje na prostem, v naravi, kjer je razvijal svoje sposobnosti in ustvarjal neverjetne umetnije z barvami in svetlobo. Njegove slike s pogledom na Rim, Neapelj in Sorrento se hranijo v glavnih umetniških galerijah države in so zelo inovativne za rusko umetnost v začetku 19. stoletja.

Kolosej, 1819

Novi Rim. Angelski grad (Castel Sant'Angelo), 1823-25

Terasa v Sorrentu, 1825

Majhno pristanišče v Sorrentu s pogledom na otoka Ischia in Procido, 1826

Mesečna noč v Neaplju, 1828

Karl Brjullov (1799-1852)

Slikar je dolga leta živel v Italiji in naslikal več slik z italijansko tematiko ("Italijansko jutro" je bilo celo podarjeno carici Aleksandri Feodorovni, ženi Nikolaja II.) Brjullov je potoval tudi v Grčijo in Turčijo - in tam ustvaril več žanrskih slik. Glavni rezultat umetnikovega potepanja po tujini je bila njegova najbolj znana monumentalna slika "Zadnji dan Pompejev". Brjullov je poskušal rekonstruirati kaos in grozo, ki je zajela mesto med izbruhom Vezuva.

Italijansko jutro, 1823

Dekle, ki nabira grozdje v okolici Neaplja. 1827

Zadnji dan Pompejev, 1833

Izpoved Italijanke, 1830

Zabava v Albanu, 1833

Grško jutro v Miraku, 1835

Tempelj Apolona Epikurejskega v Figaliji, 1835

Pokrajina na otoku Madeira, 1850

Ivan Ajvazovski (1817-1900)

Morje je bilo glavni element Ajvazovskega. Glavni ruski slikar morskih pokrajin je naslikal na stotine pokrajin svoje rodne obale - ustvarjal je na bregovih Neve v Sankt Peterburgu in na Črnem morju na Krimu (po njem so celo poimenovali njegovo najljubšo skalo za slikanje na prostem). Toda Ajvazovski ima tudi kopico slik beneške obale, več pokrajin iz Neaplja in turškega Konstantinopla (današnji Istanbul). Umetnik je pripotoval celo do samega roba Evrope v Lizbono.

Benetke, 1842

Neapeljski zaliv v mesečni noči, 1840-ta leta

Pogled na Konstantinopel in Bospor, 1856

Lizbona. Sončni vzhod, 1860-ta leta

Benetke, 1874

Konstantinopel. Sončni zahod, 1899

Konstantin Korovin (1861-1939)

Kot glavni gledališki umetnik na prelomu med 19. in 20. stoletjem je Korovin veliko potoval, da bi našel primerno temo. Korovin je zasnoval tudi ruski paviljon na svetovni razstavi leta 1900 v Parizu, kjer ga je večkrat obiskal. Poleg tega so nanj močno vplivali francoski impresionisti, kot je razvidno iz njegovih pariških del. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je slikar emigriral iz sovjetske Rusije v Pariz.

Pariška kavarna, 1890

Hammerfest. Severni sij, 1894-95

Ob balkonu. Španki Leonora in Ampara, 1888-1889

Pariz. Cafe de la Paix, 1906

Benetke. Most Rialto, 1908

Pariz. Saint-Denis. 1930-ta leta

Ilja Repin (1844-1930)

Avtor dela "Burlakov na Volgi" je bil še eden izmed ljubiteljev Pariza. Na potovanju po Evropi s štipendijo Umetniške akademije Repin ni bil prav nič navdušen nad Rimom in Raphaelom, toda v francoski prestolnici pa se je odločil, da se ustavi za nekaj časa in celo najel garsonjero. V nekaj letih v romantičnem mestu je ustvaril mojstrovino "Sadko" in nekaj znanih slik s pariškimi motivi.

Prodajalec novic v Parizu, 1873

Pariška kavarna, 1875

Deček ob vrtnem zidu. Montmartre, 1876

Vasilij Surikov (1848-1916)

Surikov je zaslovel predvsem po svojih monumentalnih platnih s prizori iz ruske zgodovine - "Jutro strelske usmrtitve", "Bojarinja Morozova", "Prečkanje Suvorova čez Alpe" in mnogih drugih. Manj znani pa so osupljivi akvareli, ki jih je pustil za seboj po potovanju v Italijo in Španijo.

Milano, 1884

Rim, 1884

Benetke, 1900

Sevilla, 1910

Trg San Fernando v Sevilli, 1910

Sevilla, 1910

Arles, bikoborba. 1910

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke