Šest ruskih filmov s Filmskega festivala v Cannesu, ki se jih splača ogledati

Aleksej German ml./Metrafilms, 2020
Od 6. do 17. julija bo na 74. filmskem festivalu v Cannesu potekal prikaz šesterice zanimivih ruskih filmov. Nekateri med njimi se bodo potegovali za zlato palmo, drugi pa bodo predvajani izven napetega filmskega tekmovanja.

Na letošnjem canskem filmskem festivalu se bo v tekmovalnem programu in programu Poseben pogled zvrstilo več ruskih filmov.

“V veliko zadovoljstvo mi je, da bodo letos v Cannesu premierno predstavljeni kar trije ruski dolgometražni filmi,” je izjavil Joël Chapron, mednarodno priznani strokovnjak za ruski film in svetovalec Filmskega festivala v Cannesu zadnjih 25 let. “Nazadnje se je to zgodilo leta 2007, ko smo si lahko ogledali premere filmov Izgnanstvo Andreja Zvjaginceva, Aleksandra režiserja Aleksandra Sokurova in Upor: Primer Litvinjenka v režiji Andreja Nekrasova.”

“Ruski filmi, ki bodo letos na festivalu, odlično opisujejo sodobno rusko družbo,” meni Chapron.

1. Gripa Petrovovih

Vse srečne družine so si enake, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna na svoj način, je menil Lev Tolstoj. Družina Petrov pa je v najboljšem primeru dvorezen meč, saj je njihova nesreča iluzorna igra domišljije.

Petrov je mehanik, njegova bivša žena pa knjižničarka. Sta ločena, a še vedno živita skupaj s sinom, ki hodi v osnovno šolo. Petrov, ki se približuje svojim tridesetim, se vozi s trolejbusom z dela domov, ko nenadoma začuti vročico. Kmalu zatem se znajde v … pogrebnem vozu, kjer pije vodko z naključnim znancem. Po tem nadaljuje s pitjem v družbi profesorja filozofije. Po več izpitih kozarčkih končno pride domov, kjer ga že čakata žena in sin, oba z gripo. Za družino to postane izkušnja, ki jim življenje obrne na glavo.

Film priznanega ruskega gledališkega in filmskega režiserja Kirilla Serebrennikova se letos poteguje za zlato palmo. V Gripi Petrovih se Serebrennikov poigrava z različnimi žanri, in to na tako mojstrski način kot cirkuški umetnik, ki hodi po vrvi in hkrati požira ogenj. Film je mešanica resničnosti in domišljije v izvedbi Semjona Serzina, Čulpan Hamatove, Julije Peresild in Jurija Kolokolnikova.

Gripa Petrovih temelji na znanem romanu Petrovi z gripo in okoli nje Alekseja Salnikova, ki je izšel leta 2016 in prejel številne nagrade.

“Film je poskus opisa naše domovine skozi empatijo in prikaz mojega otroštva, strahov, veselja, ljubezni, sovraštva, besa in občutovanja, osamljenost in sanj. Želel sem si, da je v filmu ogromno čutnosti, ljubezni /.../ To filmsko delo je popolnoma iskreno in pošteno,” je izjavil režiser.

To je Serebrennikova tretja premiera v Cannesu. Njegova rokenrol saga Ljeto se je za zlato palmo potegovala leta 2018, drama Študent pa je bila predvajana v programu Poseben pogled leta 2016.

2. Kupe št. 6

Finska študentka se odpravi z vlakom iz Moskve v Murmansk v poskusu, da bi se znebila skrivnostnega oboževalca. A usoda hoče, da si deli kupe z mračnim ruskim rudarjem. Nenadoma pa ta nenadejan scenarij obema potnikoma pomaga, da potolažita svojo osamljenost.

Kupe št. 6 je finsko-nemško-estonsko-ruska koprodukcija, postavljena v pozna devetdeseta leta. Na filmu so delali vodilni ruski producenti, scenaristi in igralci, vključno z veteranskim producentom Sergejem Seljanovom (Brat in Brat 2) in Jurijem Borisovom, zvezdo biografskega filma o Mihailu Kalašnikovu. Kupe št. 6 je režiral Juho Kuosmanen, katerega debi z naslovom Najsrečnejši dan v življenju Ollija Mäkija je prejel glavno nagrado v programu Poseben pogled leta 2016. 

Kuosmanen je svoj ruskojezični film snemal v Sankt Peterburgu, Moskvi, Murmansku, Petrozavodsku in v vasi Teriberka, kjer je bil posnet tudi Leviatan Andreja Zvjaginceva.

3. Hišni pripor

Drama pripoveduje zgodbo univerzitetnega profesorja srednjih let, ki se bori za svoje ideale socialne pravice in za življenje samo. Junak se poda v socialna omrežja, na katerih kritizira lokalne oblasti, a se kmalu znajde v hišnem priporu. Počuti se, kot da bije izgubljeno bitko.

V Hišnem priporu nastopajo Merab Ninidze, Anna Mihalkova, Rosa Hajrullina, Svetlana Hodčenkova, Aleksander Pal in Aleksandra Bortič.

Režiser Aleksej German ml. je festivalski veteran; njegova drama Papirnati vojak je v Benetkah prejela nagrado za najboljšo režijo, njegov film Dovlatov je leta 2018 prejel srebrnega medveda v Berlinu za izjemen umetniški doprinos, medtem ko je njegova drama Pod električnimi oblaki prejela berlinski srebrni medved leta 2015.

Premiera Hišnega pripora bo v programu Poseben pogled, namenjenem vzpenjajočim se in eksperimentalnim filmarjem.

“Zame je to eksperiment, saj je bil film posnet na samo eni lokaciji in nastop v Cannesu nam je v ponos,” je povedal Aleksej German ml.

“Film je prvenstveno izraz naše naklonjenosti do velike ruske literature – mojega ljubljenega Gogolja, Gribojedova in Dostojevskega. Zame je tematika spoštovanja in odgovornosti državljana do njegove države zelo pomembna. Naš glavni junak se bori za, tako se mu zdi, boljšo prihodnost, za pravico.”

4. Odpirajoč pesti

Zaur je pretirano zaščitniški oče, otrokom pa začne njegova nenehna želja po nadzoru presedati. Družina živi v vasi Mizur v gorah Severne Osetije, in ko se pojavi priložnost za pobeg, Zaurov najstarejši sin Akim pobegne v bližnje veliko mesto Rostov, da bi si našel delo. Njegov mlajši brat Dakko se še ne zaveda, kaj je življenje, hčerka Ada pa neprestano dela načrte, kako se osvoboditi očetove nadvlade in najti svobodo.

“Prvi navdih za zgodbo je bila fraza iz romana Williama Faulknerja Vsiljevec v prahu, ki pravi, da malokdo lahko prenese suženjstvo, nihče pa ne more prenesti svobode,” pravi režiserka Kira Kovalenko. Njen film je eden od vrhuncev programa Poseben pogled.

Kovalenko je študentka filmarskega mojstra Aleksandra Sokurova, ki raziskuje najtemnejše kotičke človeške duše. Njen prvenec z naslovom Sofička je bil prikazan leta 2016 na filmskem festivalu Temne noči v Tallinnu.

Po besedah producenta Aleksandra Rodnjanskega je Odpirajoč pesti “pogumno in nepričakovano zrelo delo, ki kombinira globoko razumevanje človeške psihologije in očiten umetniški talent avtorice. Film je poseben tudi po tem, da v ospredje postavlja Severno Osetijo, ki je kinematografija doslej ni raziskovala.”

5. Bela cesta!

Ta mistična drama spremlja človeka, ki poskuša najti svojo izgubljeno mati v kalmiški stepi. Ko jo končno najde, se odpravita na metafizično popotovanje, za katerega v času njenega življenja nikoli nista imela časa. “Je moderni mit, ki bo razumljiv vsakomur, ki je izkusil izgubo ne samo ljubljene osebe, ampak tudi izgubo notranjega dela samega sebe,” pravi režiserka Ela Manžejeva.

Film bo prikazan v okviru programa za mlade ustvarjalce L’Atelier, ki jim omogoča, da najdejo financiranje za svoje filme, distribucijo in podporo. Program ponuja izbor okoli petnajst dolgometražnih filmov in njihove režiserje vabi na festival v Cannesu, da tam vzpostavijo nove stike in omrežja.

Gre za prvi ruski film, ki se je znašel v tem programu v zadnjih 15 letih.

6. Pod blazino

To je večformatni projekt v zabavni sferi, ki spodbuja otroke, da “raziskujejo magični svet pod blazino ali starim kavčem”.

Pod blazino v ospredje postavlja Mormotika, ročno izdelano igračko, ki izgleda kot mačka in postane najboljši prijatelj vašemu otroku.

To je “univerzalna zgodba o družinskih vrednotah”, ki nagovarja otroke vseh starosti kot tudi odrasle. Pod blazino v bistvu ubije dve muhi na en mah, saj je hkrati interaktivna VR serija in animacija, dostopna v angleškem in ruskem jeziku.

Ljubitelji animacije si bodo predstavo lahko ogledali na Marche du Film, mednarodni meki filmske industrije, ki se odvija hkrati s canskim festivalom.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke