Sedem arhitektov, ki so ustvarili najpomembnejše mojstrovine Sovjetske zveze

Aleksej Ščusev in njegovi veličastni projekti.

Aleksej Ščusev in njegovi veličastni projekti.

Fine Art Images/Heritage Images/Getty Images
Avangardisti, klasiki in konstruktivisti so imeli eno skupno nalogo - ustvariti idealna mesta za sovjetske državljane. Kdo so bili ti ljudje?

1. Aleksej Ščusev: od mavzoleja do najlepše postaje podzemne železnice

Aleksej Ščusev.

Podzemna postaja Komsomolskaja upravičeno velja za najbolj luksuzno: marmornati stebri, kristalni lestenci, spretne mozaične plošče. Prava palača! Ta postaja je bil zadnji projekt Alekseja Ščuseva (1873-1949), imetnika številnih visokih nazivov. Delal je v različnih slogih: Art Nouveau, Art Deco, konstruktivizem. Pred revolucijo je bil zelo uspešen pri oblikovanju cerkva in posesti (vključno z Marfo-Marijinskim samostanom).

Mavzolej na Rdečem trgu.

V Sovjetski zvezi je zaslovel po gradnji mavzoleja Vladimirja Lenina na Rdečem trgu (1926-1930). Po njegovem projektu je bila zgrajena Kazanska železniška postaja (gradnja se je začela leta 1912 in končala leta 1940), Moskvorecki most (1938), hotel Moskva na Ohotnem Rjadu (zgrajen v 1930ih, zdaj na istem mestu stoji njegova kopija, zgrajena leta 2013) in več stanovanjskih hiš.

Podzemna postaja

Toda Ščusev se ni omejil na posamezne stavbe: pod njegovim vodstvom je bil skupaj z ekipo drugih arhitektov ustvarjen projekt splošne obnove Moskve. Sovjetsko prestolnico so želeli spremeniti v vrtno mesto: premakniti upravo na Hodinskoje Polje, da bi ohranili staro arhitekturo središča, zgraditi kompleks osrednjih postaj, povezati železnice različnih smeri in nadomestiti stanovanjska območja s parki. Vendar načrt Ščuseva ni bil sprejet (čeprav so bile nekatere točke vključene v načrt iz leta 1935, na primer radialno koncentrična postavitev mesta). In Moskva je na žalost izgubila številne arhitekturne mojstrovine (ki so jih porušili, da bi očistili prostor za nove stavbe): Kitajgorodskaja stena, Suharev stolp, samostan Strastnoj.

2. Ivan Fomin: ustvarjalec "proletarske klasike"

Ivan Fomin.

Kaj se zgodi, če stroge konstruktivistične oblike združite z antičnimi stebri? Tako si je Ivan Fomin (1872-1936) zamislil idealne zgradbe za sovjetskega človeka. Svoj slog je imenoval "proletarska klasika" ali "rdeč dorski slog".

Stavba na Boljšoj Lubjanki.

V zgodnjih postrevolucionarnih letih se je ukvarjal s splošno obnovo Sankt Peterburga (Marsovo polje je dobilo svoj sodobni videz po njegovi zaslugi), vendar je bil njegov koncept še posebej zanimivo utelešen v mestu Ivanovo, tekstilni prestolnici Sovjetske zveze. Tam je zgradil celo univerzitetno četrt, vključno z izobraževalnimi zgradbami in knjižnico.

Ivanovski inštitut za kemijo in kemijsko tehnologijo (danes univerza).

V Moskvi sta njegova najbolj znani stvaritvi stanovanjska zgradba društva Dinamo na Bolšoj Lubjanki in urad Ruskih železnic na Krasnih Vorotah. Fominova "vizitka" so dvojni stebri, ki jih je rad dodajal svojim stvaritvam.

3. Konstantin Melnikov: najpomembnejši avantgardist v arhitekturi

Konstantin Melnikov.

Moskva je bila v dvajsetih letih prejšnjega stoletja mesto avantgarde, njen vodja pa je bil nedvomno Konstantin Melnikov (1890-1974). Z Aleksejem Ščusevim in Ivanom Žoltovskim je sodeloval pri arhitekturnem videzu Moskve in se večinoma ukvarjal z oblikovanjem klubov za prosti čas (na primer Dom kulture Rusakova) in garaž za moskovski javni promet (trapezna Bahmetjevska garaža in garaža Gosplana z okroglim oknom in žarometi danes veljata za kulturna spomenika).

Dom kulture Rusakova

Najbolj nenavadna stavba, ki jo je zgradil Melnikov, pa je bila morda njegova hiša-atelje (konec dvajsetih let) v obliki valja.

Hiša-atelje Melnikova na Starem Arbatu.

Melnikov je zasnoval tudi osrednji del parka Gorki, ki se je ohranil še do danes, skoraj sto let kasneje. V zadnjih letih svojega življenja je predaval arhitekturo za študente.

4. Lev Rudnev: vodilni arhitekt "stalinističnega imperija"

Lev Rudnev.

Na predlog Josifa Stalina naj bi se v povojnih letih v Moskvi pojavilo osem stolpnic, ki bi simbolizirale 800-letnico mesta (uspeli so jih zgraditi samo sedem, t.i. "sedem sester"). Eden glavnih arhitektov projekta je bil Lev Rudnev (1885-1956), ki je s Fominom sodeloval pri postavitvi Marsovega polja.

Glavna stavba Moskovske državne univerze.

Rudnev je zasnoval glavno stavbo Moskovske državne univerze na Vorobjovih Gorah, Palačo kulture in znanosti v Varšavi, Vojaško akademijo in stavbo Ministrstva za obrambo v Moskvi ter stopnišče Čkalov v Nižnem Novgorodu.

Stavba ruskega obrambnega ministrstva na Frunzenski.

Vse te stvaritve so narejene v kanonih "stalinističnega cesarstva". Arhitekt je preživel blokado Leningrada in po vojni aktivno sodeloval pri obnovi Rige, Voroneža in Moskve.

5. Ivan Žoltovski: od razkošnih vil do industrijskih objektov

Ivan Žoltovski.

Pred revolucijo je Ivan Žoltovski (1867-1959) gradil predvsem podeželske vile in mestne hiše za bogate prebivalce Moskve. V sovjetskih letih sta se s Ščusevom ukvarjala z velikimi gradbenimi projekti v njegovem najljubšem neoklasičnem slogu.

Državna termoelektrarna 1 na nabrežju Raušskaja.

Tako je zasnoval zgradbo najstarejše termoelektrarne v državi na nabrežju Raušskaja (ki še vedno oskrbuje z energijo moskovski Kremelj!), obnovil je moskovski hipodrom, zgradil več sanatorijev na Krimu, most Riviera v Sočiju in številne hiše za partijske uslužbence.

Znamenita stavba na Smolenski ploščadi.

Najbolj veličastna stanovanjska zgradba Žoltovskega je bila "hiša s stolpom" na Smolenski ploščadi: to je ena redkih stavb, ki ima lasten vhod v metro. Po vojni je arhitekturni atelje Žoltovskega sodeloval na enem izmed prvih razpisov za gradnjo panelnih blokov.

6. Vitalij Lagutenko: avtor prvih "hruščovk"

Vitalij Lagutenko.

Povojni sovjetski stanovanjski arhitekturi pogosto očitajo otopelost in brezosebnost, vendar so bile panelni bloki tisti, ki so v kratkem času omogočili rešitev "stanovanjskega problema" milijonov državljanov. Številni arhitekti so delali na tipičnih montažnih blokih, vendar se je projekt Vitalija Lagutenka (1904-1969) na koncu izkazal za najuspešnejšega.

Blok serije K-7 v Horoševu-Mnevnikih.

Prvi bloki serije K-7 so se pojavili v šestdesetih letih v Moskvi, Saratovu, Peterburgu, Murmansku in drugih mestih. Lagutenkovo ​​zamisel so začeli razvijati drugi arhitekti, za gradnjo blokov v velikih mestih pa so bili organizirani obrati za proizvodnjo armiranobetonskih plošč.

7. Mihail Posohin: Olimpijska Moskva

Narodni arhitekt ZSSR, dobitnik državne in Leninove nagrade Mihail Posohin.

Sovjetska prestolnica je doživela izjemno preobrazbo v času poletnih olimpijskih iger leta 1980. Tuji gostje, ki so se znašli v zaprti državi, so jo morali zagledati v vsem svojem sijaju. Pod vodstvom Mihaila Posohina (1910-1989) je bil zgrajen olimpijski stadion - takrat največji v Evropi (za 35 tisoč gledalcev), ki je naravnost jemal dih.

Osrednja gradnja na Novem Arbatu (takrat se je imenoval Prospekt Kalinina) je bila izvedena v letih 1964-1969.

V skladu s Posohinovim projektom je bil v Moskvi Novi Arbat pozidan s stavbami-knjigami, na Krasni Presni sta se pojavila Ekspocenter in Mednarodni trgovski center, v Severnem Čertanovem pa je bilo zgrajeno eksperimentalno mikrookrožje, ki je predstavljalo stanovanjske stavbe različnih velikosti s potrebno infrastrukturo.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu.

Poleg tega se je Posohin ukvarjal tudi z načrtovanjem stavb za državne potrebe: na primer po njegovem projektu je bila zgrajena Kremeljska kongresna palača in rusko veleposlaništvo v Washingtonu.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke