Zakaj so Sovjeti to stavbo zgradili od strehe navzdol? (FOTOZGODBA)

Državni osrednji muzej ruske sodobne zgodovine
Morebiti je to najbolj neumen način gradnje, a nenavaden postopek je imel svojo lastno logiko.

Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let je Sovjetska zveza izvajala grandiozen stanovanjski projekt. Država naj bi v najkrajšem možnem času zagotovila stanovanja za milijone delavcev po vsej Sovjetski zvezi.

Takšen izziv je zahteval nestandardne rešitve; nov, učinkovitejši način gradnje stavb. Kot eksperiment so inženirji v Leningradu (danes v Sankt Peterburgu) poskušali zgraditi hruščovko, blok v sovjetskem slogu, tako da so začeli s streho in nato nadaljevali z gradnjo temeljev od zgoraj navzdol.

Ne glede na bizarnost pristopa je ta način gradnje stavb resnično temeljil na neki obliki logike. Glede na ogromen obseg gradnje v ZSSR v tem času in kratke časovne roke, s katerimi so se soočali gradbeniki, so inženirji menili, da če se pri gradnji izognejo gradbenim žerjavom, omejenemu orodju, ki je zahtevalo dodaten čas za postavitev na gradbišču, bo to omogočilo razširitev obsega gradnje in tudi skrajšati čas gradnje.

Leta 1959 se je začel prvi poskus v Leningradu. Sprva so konstruktorji postavili deset stebrov. Nato so z uporabo industrijskih hidravličnih dvigal dvignili 150-tonsko streho in jo postavili na vrh stebrov.

V naslednjem koraku so delavci zgradili četrto in tudi najvišje nadstropje stavbe kar na tleh ter ga z istimi hidravličnimi dvigali dvignili na vrh.

Gradnja tretjega, drugega in prvega nadstropja je potekala na enak nenavaden način, od zgoraj navzdol.

Po končani gradnji so za odstranitev hidravličnih dvigal s strehe potrebovali helikopter Mi-4.

Ni jasno, ali je bil postopek gradnje, ki je zahteval uporabo helikopterja, učinkovitejši od običajnega z uporabo žerjava, vendar se nov način gradnje ni prijel iz povsem drugega razloga.

Ko so ponovno pregledali stavbe, zgrajene na tak način, so odkrili nesprejemljivo raven krčenja in večje razpoke v zidovih. V primerjavi z enakimi hruščovkami, zgrajenimi na običajen način, so bile te hiše veliko slabše. Projekt je bil opuščen kmalu po začetku.

Kljub razpokam pa so se nekatere od teh stavb v Sankt Peterburgu ohranile še do danes. To je ena izmed njih. Izgleda tako kot običajna hruščovka in jo je skoraj nemogoče ločiti od ostalih stavb v soseski. Vendar pa še zmeraj obstajajo nekatere kritične razlike, ki jo ločujejo od drugih.

V nasprotju z običajnimi hruščovkami ima ta blok le en vhod namesto običajnih dveh. V notranjosti ima stopnišče brez oken, ki zaobjema celotno stavbo in zato izgleda precej nenavadno v primerjavi s standardnimi stopnišči v običajnih blokih iz iste dobe.

Pogled na blok (na desni)

Poleg starega bloka stoji nov stanovanjski kompleks, zgrajen po padcu ZSSR. Kljub temu, da spominja na mravljišče, velja za veliko bolj priljubljeno prebivališče kot stanovanje v stari hruščovki, ki je bila zgrajena leta 1959 od zgoraj navzdol.

Preberite še:   Zakaj Rusi živijo v "mravljiščih", če imajo na razpolago tako veliko državo?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke