Čeljabinsk, "Ruski Detroit". Na glavni ulici Kirova dve šolarki s kitaro prepevata priredbe priljubljenih izvajalcev, vmes pa tudi kakšno svojo skladbo. Nato preračunata dobiček in se odpravita v kavarno, kjer pri priči porabita ves zasluženi denar.
Eni od njih je ime Aljona Švecova. Tipična najstnica s težavami v šoli in neuslišano ljubeznijo. Nekoč je po šoli vklopila svoj poceni mikrofon, vreden 5 dolarjev, "medtem ko je mama pripravljala večerjo, bratje pa so se igrali", posnela svojo prvo pesem in jo objavila na družabnih omrežjih, pri čemer ni imela nobenih posebnih pričakovanj. Leto kasneje je Aljona, ki je prevzela psevdonim Švec, stala na moskovskem odru v nabito polni dvorani. Vstopnice za njen koncert v Moskvi in nato v Sankt Peterburgu so bile razprodane v nekaj dneh. To je bilo leta 2019.
Danes Aljona Švec sodi med deset najbolj priljubljenih izvajalcev na Spotify, ki jih poslušajo v Rusiji. Premagala je Billie Eilish, Ariano Grande in Lano Del Rey. Njena vloga je opisana na naslednji način: "Najstniške pesmi poceni produkcije najmanj priljubljene punce v razredu." Je pa takšnih kar precej tako na družabnih omrežjih kot tudi na ruski pop sceni. Aljona Švec je postala znana povsem iz drugih razlogov.
"Vino in cigarete so vse, kar nama preostane. Dušiti drug drugega v kopalnici in odpraviti utrujenost."
Švec je pevka novega vala deklet s kitarami, ki poje o mladosti: o zaljubljenosti, konfliktih z učitelji, odraščanju, tekmicah, pitju portovca, poljubih s sošolko. Njene pesmi so preproste in hitro zasvojijo, v njih nastopajo vse značilnosti generacije Z. Če ste stari nekje med štirinajst in dvajset let, se boste takoj našli v njih.
Aljona Švec je večino svoje mladosti preživela v Čeljabinsku. "Kaj lahko rečem o njem? Vse interesne dejavnosti in zabavo je treba iskati in si izmisliti sam, saj mesto ni razvito v smislu kulturne infrastrukture," se spominja.
Zato so se Aljona in njeni prijatelji potikali po zapuščenih garažah in se družili s kitaro na blokovskih dvoriščih, tako kot mnogi najstniki iz province. O tem vsakdanjem življenju najstnika je pri 14 letih začela pisati pesmi, ko se je po besedah Švec v dveh tednih naučila igrati kitaro s pomočjo interneta. Pela je že dolgo časa, pri treh letih so jo starši poslali v glasbeno šolo.
Ko je obvladala akorde, se je dve leti "urila na ulici" s svojo najboljšo prijateljico - dekleta so po šoli nastopala v središču mesta. Poletje, ko je odšla na ulico s kitaro, je zanjo postalo najboljše v življenju. "Na ulici sem se naučila igrati kitaro. Vadila sem do te mere, da so mi krvaveli prsti," pravi Švec.
Prvi, ki jim je dekle pokazalo svoje pesmi, so bili njeni starši. Leta 2018 so svojo 17-letno hčerko prepričali, naj posname pesem in jo objavi na družbenih omrežjih. "Zjutraj jem ovsene kosmiče s sadjem. In grem v Diksi po prehrano. Majica s kapuco je približno dvakrat večja od mene. Namišljeni prijatelji jo imajo tako zelo radi" - tako nekako zvenijo besede prve posnete pesmi "Malenkij Hikikomori". (Majhen Hikikomori)
Tako se je pojavila stran "to je zapela Aljona Švec", na katero se je v enem letu naročilo več kot 130 tisoč sledilcev. Tam je objavila tudi svoj prvenec "Vpiska na balkone" (Žur na balkonu). Število sledilcev je raslo, kot zagotavlja Švec, samo po sebi: "Sama nisem naredila ničesar - nisem uporabljala nobenega oglaševanja, nikomur se nisem prilagajala. Preprosto snemala sem nove pesmi in jih objavljala."
Glasbo Aljone Švec bi težko pripisali posebnemu žanru. Njenih devet dosedanjih albumov vsebuje pop-rock, grunge in indie, pomešan s countryjem, in bardovske pesmi, ki so jim na internetu pripisali vzdevek "postbard". Aljona pojasnjuje: postbard ni žanr, to je skupina ljudi, ki so peli pesmi ob spremljavi kitare na ulicah in na YouTubu brez kakršnekoli glasbene izobrazbe; to je široka skupnost po vsej državi, kamor se je uvrščala tudi sama. "Toda skupnost je razpadla, postbard je umrl," pravi. "Jaz pa samo pojem pesmi."
Njene "preproste pesmi" so pogosto napisane z melodijo iz treh akordov z besedili o najstniškem prostem času, in ravno v tej preprostosti je največ lepote. Vladimir Zavjalov, urednik mladinske izdaje The Flow, ugotavlja, da je Aljona Švec postala priljubljena zaradi njenega talenta "pisati brezskrbne melodije, ki zlezejo v uho": "Poslušajte novo pesem "Neudačnica" (Luzerka) in nato poskusite, da vam ne bo odmevala v glavi do konca dneva (meni to ni uspelo)."
In za vso askezo treh akordov v pol amaterskih pesmih stoji tudi dobro pripovedovanje zgodb in briljanten opis vsakdanjika. Mladostniške težave opisuje v lakonskih in natančnih podobah: zvočna sporočila, ki jih nisi uspel poslušati, najbližji second hand, mrzla kava, črni nohti, žvečilni gumi za zajtrk, coca cola za večerjo.
Ni presenetljivo, da so Aljono opazili dokaj kmalu. Pisal ji je producent sanktpeterburške založbe "Holodnije zvuki" (Hladni zvoki), specializirane za postbardsko glasbo, s predlogom, da podpiše pogodbo in se preseli v Sankt Peterburg. Aljona, ki je bila takrat v zadnjem letniku šole, je takoj spakirala stvari in odpotovala ter se odločila, da bo izpite opravljala na novem mestu.
"Sama sem že dolgo časa razumela, da je šola tak minimum, da je v njej tako malo resničnega življenja, da sem pripravljena prestopiti njen prag in se odpraviti v odprto morje. Pripravljena sem bila pobegniti," pravi.
S studijsko podporo je Švec posnela videospot za uspešnico "Sopernica" (Tekmica), ki je v enem letu zbrala 4 milijone ogledov.
Septembra 2019 je nastopila na glavnem zveznem televizijskem kanalu v oddaji Večerni Urgant s predstavitvijo pravkar izdanega albuma "Provoloka iz aduvančikov" (Žica iz regrata), avgusta 2020 pa je izdala naslednji album "Koroleva otstoja" (Kraljica usedlin), ki se je na lestvici Apple Music pojavil na četrtem mestu.
Njene pesmi so se še naprej širile po najstniških glasbenih listah, se usedale naravnost v srce, pri čemer se vsebina pesmi ne razlikuje dosti od ostalih generacij; v eni izmed skladb ji grozijo, da jo bodo izključili iz šole zaradi nesramnosti, v drugi ji poskušajo prepovedati ljubezen do svoje prijateljice. Ta preprosta besedila z dvojnim sporočilom naravnost očarajo ciljno publiko. Kot je sama nekoč rekla: "To je roka v pomoč vsem najstnikom, ki živijo pod stresom."
Hkrati se Švec ne poskuša kazati kot intelektualka, ne pretvarja se, da je "pesnica" in se ne loteva poslanstva, da bi posredovala določeno globoko sporočilo. Na YouTubu objavlja vloge, kjer hodi po nakupih, si barva lase v kuhinji v različne barve, poje ob spremljavi kitare v razmetani kuhinji. Na njenem instagramu so zabeleženi žuri, instamaske, druženja na strehah, vino, trpeč/mračen pogled. Vse tako kot pri milijonih najstnikov.
In vsekakor niti ne poskuša izgledati kot kakšen fotomodel. To je dekle iz province, vaša sošolka; najverjetneje ste to vi - srednješolka iz ruske šole. Kot pravi sama: Kolikor se spomnim/vedno sem bila kar nekaj. Zagotovo pa bo čez nekaj vrstic dejala: Pa kaj?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
