10 najredkejših jezikov, ki jih govorijo v Rusiji

Sojoti (Burjatija)

Sojoti (Burjatija)

Russian Look/Global Look Press
Rusija je zelo pestra večnacionalna država. Poleg Rusov v njej živi še okoli 190 narodov, ki govorijo 270 jezikov, pri čemer mnogi še danes nimajo svoje pisane besede, ali pa se je ta pojavila šele pred kratkim. Narodi se razlikujejo tudi po številčnosti. V tem prispevku bomo predstavili najredkejše jezike, ki pa jih kljub vsemu še vedno lahko slišimo v vsakdanjem govoru.

Aleutščina

Eden od najmanjših narodov Rusije (z okoli 300 pripadniki) živi na oddaljenem Beringovem otoku na Kamčatki. Čeprav ohranjajo vezi z ameriškimi Aleuti na Aljaski, nosilcev jezika praktično ni več. Na otoku živi samo še en človek, ki tekoče govori aleutščino, je pa še nekaj ljudi, ki so ta jezik osvojili kot odrasli in zdaj pomagajo drugim, da se ga naučijo; organizirajo izdajo učbenikov, prirejajo tečaje in predavanja. Ruski Aleuti za razliko od ameriških za zapis uporabljajo cirilico, v pogovoru pa seveda drug drugega razumejo.

O tem, kako živijo ruski Aleuti na koncu sveta, lahko preberete v našem prispevku.

Ginuščina

Vas Ginuh

Ta jezik govorijo Ginuhi, prebivalci visokogorske vasi Ginuh v Dagestanu. Nekateri strokovnjaki menijo, da so Ginuhi podskupina ljudstva Avarov, največje etnične skupnosti v Dagestanu, vendar se njihova jezika precej razlikujeta. Ginuščini grozi izumrtje; leta 2002 se je v tem jeziku sporazumevalo 500 ljudi, leta 2010 pa je ostalo vsega 5 nosilcev. Lastne pisave ta jezik nima, starejše generacije pa so gospodinjske zadeve zapisovale v avarščini, a teh zapiskov se je do danes ohranilo le malo.

Ketščina

V osamljenih naseljih Krasnojarskega kraja, vzdolž bregov reke Jenisej, je nekoč drug zraven drugega živelo 6 ljudstev in vsako je imelo svoje jezik. Sčasoma so se ta ljudstva asimilirala in danes lahko slišimo le še ketščino, ki jo govorijo Keti. V Rusiji živi danes okoli 1.200 Ketov, svoj jezik pa jih govori le 200. V sovjetskem obdobju so Keti za zapis uporabljali tako latinico kot cirilico, danes pa samo še cirilico. V sodobni ketski abecedi je 39 črk, uporablja pa se jo večinoma v šolah.

Aljutorščina (Oljutorščina)

Aljutorci (Oljutorci) so staroselci Kamčatke, ki živijo na severu polotoka v Oljutorskem rajonu. Tako ljudstvu kot jeziku grozi izumrtje; po popisu leta 2010 je v Rusiji ostalo vsega 25 nosilcev aljutorskega jezika. V lokalnem časopisu Aborigen Kamčatki se včasih vendarle še pojavijo strani, napisane v aljutorskem in njemu sorodnem korjaškem jeziku.

Eneščina

Na Tajmirju (sever Krasnojarskega kraja) živi nekaj več kot 200 predstavnikov staroselskega ljudstva Encev, od katerih je 40 nosilcev eneškega jezika. Pisane besede tudi oni nimajo, a v Rusiji vseeno obstaja nekaj rusko-eneških slovarjev na osnovi cirilice. Tudi v časopisu Tajmir včasih izdajajo prispevke v eneščini.

Čulimščina

To je izginjajoči jezik enega od staroselskih ljudstev Sibirije. Čulimci (včasih jim pravijo tudi čulimski Tatari) so turkovsko ljudstvo, ki živi ob bregovih reke Čulim v Krasnojarskem kraju in Tomski regiji. Od 355 predstavnikov tega ljudstva jih samo 44 govori materni jezik. Do nedavnega je čulimščina veljala kot izključno ustna, v začetku 21. stoletja pa je izšel prvi rusko-čulimski slovar. Abeceda na osnovi cirilice vsebuje 40 črk. Leta 2019 je bila izdana prva knjiga v čulimskem jeziku – Markov evangelij.

Oroščina

Oroški jezik govori ljudstvo Uljta na Sahalinu. Od 295 pripadnikov tega ljudstva jih 47 tekoče govori jezik svojih prednikov, večinoma so to pripadniki starejše generacije. Otroci se oroščino učijo v nižjih razredih osnovne šole. Naj poudarimo, da je ta jezik dokaj kompleksen in slabo preučen, in tako je zasnova prve abecede nastala šele v začetku devetdesetih let, slovar pa je bil sestavljen šele leta 2008.

Vodščina

V območju mesteca Kingisepp v Leningrajski regiji živi okoli 60 pripadnikov staroselskega ljudstva Vodov. Danes živi samo še 6-10 nosilcev vodskega jezika, a (v muzeju v vasi Lužici) obstajajo ljubiteljski tečaji za vse, ki bi se želeli tega jezika naučiti, prav tako pa potekajo festivali vodske kulture.

Itelmenščina

Ljudstvo Itelmenov velja za kamčatske staroselce. Danes jih je ostalo okoli 3.000, itelmenski jezik pa govori le 80 med njimi. Nekoč so Itelmeni govorili tri jezike, ki so vsi izumrli še pred začetkom 19. stoletju, danes pa je ogrožena tudi itelmenščina sama. Vsi nosilci tega jezika dobro govorijo tudi rusko, nekateri pa še korjaško, v katerem se pogovarjajo s sosedi. Zanimivost: v itelmenskih besedah je lahko tudi do 7 soglasnikov zaporedoma!

Tofalarščina

V neprehodni tajgi Vzhodnega Sajana že od nekdaj živijo nomadi Tofalari. Danes od 800 pripadnikov tega ljudstva okoli 90 velja za nosilce tofalarskega jezika (po drugih podatkih jih je le 30). Abecedo tega jezika so zasnovali sovjetski jezikoslovci šele konec osemdesetih let, a se še do danes ni uveljavila. V zadnji redakciji tofalarščine je 41 črk. Z ohranjanjem kulture in folklore se večinoma ukvarjajo lokalni ljubitelji.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke