Kako je izgledalo snemanje prvega igranega filma v vesolju? Razkriva ruski režiser Klim Šipenko

Kultura in šport
JEKATERINA SINELŠČIKOVA
Klim Šipenko je na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) preživel 12 dni za snemanje filma Izziv, prvega celovečernega filma v vesolju. On in Julija Peresild sta prva režiser in igralka na svetu, ki sta se s kamero odpravila v Zemljino orbito. Posadka se je na Zemljo vrnila 17. oktobra.

Pred Izzivom je Šipenko snemal vesoljsko dramo o sovjetski misiji reševanja postaje Saljut-7. A nova izkušnja mu je razkrila tudi nove načine snemanja filma, o čemer je spregovoril v intervjuju za RT.

Izpostavljamo najzanimivejše dele.

Kaj je za človeka v vesolju najtežje?

01:20

"Tam zgoraj obstajajo določene plati življenja, na katere se moraš privaditi, a mi to ni popolnoma uspelo: kopanje, hrana in odhod na stranišče. Tam je vse zelo neudobno. Človek se mora navaditi na skoraj vse, najtežje pa se je privaditi na omenjeno. Poleg tega vlada breztežnostno stanje in nimate občutka Zemlje, niti pogleda nanjo. Tukaj spodaj se s tem ne more primerjati nič."

O trenutku, ki ga je šokiral

05:14

"To je bilo prvi dan, ko smo prispeli. Bilo je pretresljivo. Po vzletu in pristanku sva bila v neke vrste šoku – to je bila mešanica vseh teh občutkov. Spominjam se, kako sva z Julijo lebdela po postaji, obiskala sva celotno ISS, tudi ameriški sektor. Na koncu obhoda sva odlebdela v kupolo in tam preprosto obstala kot vkovana, omamljena. Mislim, da je to bil trenutek, ko sem dojel – o moj bog, midva sva v vesolju, končno sva tukaj."

Kako izgleda, ko snemate film popolnoma sami?

07:30 

"Snemali smo igrani akcijski film z umetno osvetlitvijo. Moj cilj ni bil samo, da vključim svetlobo in snemam. Poskušal sem ustvariti filmsko vzdušje in da svoje sence ne mečem na igralko. Dejansko sem skušal doseči, da bi Julija izgledala lepo, jo izpostaviti, saj je prelepa ženska.

Bilo je zahtevno, saj sem snemal tudi zvok, upravljal kamero, delal spremljevalni material in vse to pošiljal montažerju na Zemljo v preverjanje. Tudi strokovnjaku za barve sem pošiljal, da preveri, ali so vsi tehnični vidiki v redu in ali posnetek ni pretemen ali presvetel. Tega ne razlagam za to, da bi izpadel junak, vedel sem, da bo tako. Za to sem se pripravljal in se usposabljal."

O kozmonavtih

10:14

"Vajeni so kamere! Ko sem lebdel naokrog s kamero, me je eden od njih čuval, da ne bi z glavo udaril ob luč ali kaj podobnega. To tam predstavlja problem, saj, kadar gledaš v vizir, vidiš samo vizir, ne pa tudi kam se premikaš."

O magiji v vesolju

02:56 

"Svetloba … včasih smo jo morali čakati. Vsakih 40 minut se menja iz teme v svetlobo in spet v temo. Ti prehodi so zares čarobni. To ni kot sončni zahod … To je tudi nekaj, kar si težko zamisliš. Sonce se pretvori v nekakšno mavrico. Imeli smo prizor, v katerem Julija sedi pred oknom in se pogovarja z Zemljo. Sonce se je spremenilo na toliko načinov, da je ustvarilo posebno vesoljsko magično svetlobo."

O času v orbiti

06:30

"Tam res nisem imel časa mnogo telefonirati. Kot ste verjetno opazili, sem imel brado, ko sem pristal. Pred tem je nisem imel. Dejansko se nisem imel časa obriti. Tam to traja pet minut dlje. Vprašal sem se, ’ali se res moraš briti, morda bi lahko začel namesto tega prej snemati?’ Proces traja dlje kot na Zemlji, zato je škoda izgubljati čas."

Prednosti snemanja v vesolju

"Mnogo časa sem preživel v simulatorju breztežnosti, zato poznam omejitve, ki obstajajo, tudi če imaš velik proračun. Tam zgoraj to, kar si poskušal simulirati več mesecev, zares obstaja. Ko režirate film o vesolju na Zemlji je res težko preklopiti možgane v štiri dimenzije in si zamisliti ter ustvariti prizor v breztežnostnem stanju."

11:56

"Tukaj bi bilo zelo nenavadno, če bi kdo stal na zidu ali stropu, tam pa je to povsem naravno! Posamezne prizore sem snemal na način, na katerega jih na Zemlji nikakor ni bi mogel posneti."

O lansiranju

07:18

"Bilo je kot neverjetna vožnja. Mislim, da smo med vzletom doživeli silo zgolj 2,5 g, tako da ni bilo preveč strašno. Med pristajanjem je bilo 4-4,5 g sile, a mi smo se pripravljali na 8 g. Ko se je odprlo padalo, sem mislil, da se je kapsula obrnila za 360 stopinj. Ameriški astronavt Shane Kimborough mi je dejal, da je to izvedel dvakrat in bilo je kakor nora vožnja. Bila je resnično nora, a pričakoval sem, da bo še 10-krat bolj nora."

Vesoljska dirka v kinematografiji

01:24

"Zelo sem tekmovalno nastrojen, ukvarjam se s športom in zmeraj je lepo, kadar si prvi. Mislim, da te zgodbe še nisem zaključil, zdi se mi, da je to šele začetek. Ljudje bodo gledali, kaj sem tam posnel in si mislili ’zdaj šele vidimo, kaj vse se lahko tam zgoraj naredi’. Mislim, da bodo filmski ustvarjalci dobili zanimanje za snemanje na ISS, jaz pa bom z njimi delil svoje izkušnje. Naslednjemu režiserju bo precej lažje, saj jaz v mnogem nisem vedel, kaj me čaka."