Kdo so staroruske sirene - Sirin, Alkonost in Gamajun?

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

V staroruskem poganstvu je imela podoba ženske-ptice več razlag in je bila globoko zakoreninjena v poganski preteklosti. Nekateri so verjeli, da je srečanje s temi bitji veliko veselje, drugi pa, da jim grozi nesreča. V slovanski mitologiji so se zanje uveljavila imena Sirin, Alkonost in Gamajun. Vse so videti kot ptice z ženskimi obrazi, vendar imajo različne vloge. Kakšne so njihove razlike?

V skladu z legendo sta Sirin in Alkonost ptici iz rajskega vrta Irije, kjer so prebivali višji bogovi. Sposobni sta prehajati med svetovi, zato se včasih znajdeta v zemeljskem svetu. Obe imata očarljiv čaroben glas, ki lahko ljudi spravi v trans in jih celo pelje v norost.

Za Slovane sta bila Sirin in Alkonost utelešenje boga Velesa - drugega najmočnejšega božanstva v slovanskem panteonu božanstev. Sčasoma je Sirin postal utelešenje temne strani božanstva, Alkonost pa svetle strani. Zato sta Sirin in Alkonost pogosto upodobljeni skupaj kot nerazdružljivi ptici žalosti in veselja.

Ptice so se razlikovale tudi po videzu: Alkonost je zelo pogosto upodobljen z ženskimi rokami (do pasu je človek, vendar s ptičjimi krili in tačkami); Sirin je upodobljen kot ptica, vendar le z ženskim obrazom.

Tudi njihovo petje naj bi bilo drugačne narave. Medtem ko petje Alkonosta ni škodovalo in je prinašalo veselje, je lahko petje Sirina včasih postalo za človeka uničujoče. Ob poslušanju njenega glasu lahko človek pozabi na vse in izgubi voljo, pade v trans in lahko preide v drug svet, se pravi, preprosto izgubi razum ali umre. Zato ljudska verovanja pravijo, da se Sirin boji glasnih zvokov in da bi jo ljudje prestrašili, zvonijo z zvonovi in trobijo na trobente.

Raziskovalci menijo, da je prototip Sirina bila sirena iz grške mitologije, saj njen opis močno spominja na vedenje bitij, ki mornarje zvabijo v smrt. S prihodom krščanstva pa je poganska podoba dobila pomen, ki je bolj ustrezal novi verski paradigmi.

Ohranilo se je majhno število podob rajske ptice z razgaljenimi prsmi. Ta podoba velja za bolj arhaično in se nanaša na čas, ko je bil razširjen animizem - čaščenje naravnih sil. V takšni obliki je bilo bitje interpretirano kot žensko in utelešenje dojilje celotnega človeškega rodu. Vendar se je sčasoma preoblikovalo zaradi starogrškega vpliva.

Podoba Alkonosta je povzeta po drugem grškem mitu, mitu o Alkione. Slednji pravi, da Alkionin mož umre med morsko nevihto, ona pa se v obupu vrže v morje. Toda bogovi se je usmilijo in jo spremenijo v pogumno ptico. Pojav besede Alkonost povezujejo z napako v prevodu legende o Alkione.

Podobe čarobne ženske-ptice so bile zelo priljubljene v ljudski umetnosti. Njeno podobo je bilo mogoče najti na vseh vsakdanjih predmetih, od skrinj do kolovratov in sani. V tem kontekstu pa so ta bitja delovala kot amuleti proti nesreči.

Sirin in Alkonost močno spominjata na še eno rajsko ptico, Gamajun. V Rusiji so jo imenovali preroška ptica in jo imeli za glasnika bogov. Ljudje so verjeli, da Gamajun ve vse o preteklosti in prihodnosti, vendar so njene napovedi spoznali le tisti, ki so razumeli ptičji jezik. Vsekakor so Slovani verjeli, da je že sam krik Gamajun dobro znamenje.

Njena podoba izvira iz iranske folklore, in sicer iz mitološke preroške ptice Huma.

Relativno sodobno podobo Gamajuna je ustvaril Viktor Vasnecov na sliki "Gamajun, ptica preroška" iz leta 1897, na kateri je umetnik upodobil ptico s črnimi krili in žalostnim ženskim obrazom "brez vsake kraljevske časti" z otroškimi potezami.