Vse, kar morate vedeti o ruski čarovnici Jagi babi

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

V ruskih ljudskih pravljicah je Jaga baba stara čarovnica, ki živi v gozdu. Njena izba - ali koča - stoji na kurjih nožicah na robu travnika, obrnjena proti gozdu. Da bi vstopili vanjo, je treba zaklicati: "Draga koča, obrni se, prosim, s hrbtom k gozdu in s sprednjim delom k meni!" Šele potem lahko gost vstopi v kočo, kjer leži Baba Jaga s "koščeno nogo" in nosom, ki je "zrasel v strop".

To mitološko bitje protagonistu pravljice običajno ponudi kakšno delo ali ga popelje skozi preobrazbo, potem ko ga okopa v svoji čarobni peči. Jaga baba je največje ustrahovanje, s katerim so ruski starši od nekdaj strašili svoje otroke.

Zakaj se imenuje Jaga baba?

Jaga baba, avtor Ivan Bilibin

Javna domena

Jaga baba je najbrž najstarejše bitje v ruski folklori. Tako zelo, da jezikoslovci še vedno razpravljajo o izvoru imena. V ruščini je "baba" ena izmed besed za "žensko". Vendar pa je v indoevropskih jezikih baba praprednik. In resnično so v južni Rusiji našli številne kamnite skulpture, ki prikazujejo takšno žensko praprednico.

V ruščini ni jasnega prevoda besede "Jaga". V sanskrtu pa "jaga" pomeni "žrtev". Kot trdi raziskovalka Olga Soljanik, je "Jaga baba zelo star lik, ki ima korenine v obdobju matriarhata, ko so ljudje častili žensko praprednico in totem".

Zakaj živi v koči s kurjimi nožicami?

Koča Jage babe, risba Viktorja Vasnjecova

Muzejski rezervat Abramcevo

Druga značilnost Jage babe je njena slepota. Ko k njej pride junak, se njegove prisotnosti zaveda le po vonju. Filolog Vladimir Propp trdi, da je to zato, ker je Jaga baba pravzaprav bitje iz sveta mrtvih - ker "mrtvi ne vidijo živih". Vendar pa je Jaga baba vidna s prostim očesom vsakega navadnega človeka, ki jo sreča.

Jaga baba, Viktor Vasnecov

Hiša-muzej V. M. Vasnecova v Moskvi

Zato živi v koči na robu travnika - Jaga baba varuje drugi svet (gozd) pred živimi. Toda zakaj ima koča kurje nožice? Kot trdi zgodovinarka Aleksandra Barkova, ta del izvira iz starodavnega običaja pokopavanja nad zemljo. Znano je, da so Mokši, mordvinska etnična skupina, ki živi v osrednji Rusiji, na ta način pokopavali svoje šamane. Pokopi nad zemljo so se izvajali le v primerih, ko je šlo za spoštovane posameznike: "Pokop nad zemljo ne dovoli duhu, da bi odšel v deželo mrtvih," piše Barkova. Če sta šaman ali čarovnica pokopana nad zemljo, na meji med obema svetovoma, ju je mogoče častiti.

Pokop nad zemljo v ruskem gozdu

Javna domena

"Kurje nožice" so v resnici leseni štori, na katerih stoji krsta. V njih leži truplo, zato ima Jaga baba koščeno nogo in zato leži "iz vogala v vogal" z nosom, zataknjenim v strop: leži namreč v leseni krsti.

Zakaj potuje v možnarju s pestilom?

Kmetice z možnarjem in pestilom, Voroneška regija, 1908

Javna domena

Kot trdijo zgodovinarji, se Jaga baba navezuje na čas šamanov in čarovnic, ki so jih častili staroslovanski in praslovanski ljudje. Vendar je sčasoma dobila tudi nekatere značilnosti poznejših časov. Pripovedovalci zgodb iz Vladimirske regije so na primer leta 1914 povedali, da Jaga baba "leti naokoli v možnarju, upravlja s pestilom in vesla z metlo".

Možnar je tako velik, da se lahko v njem sedi, in prav tako veliko je tudi pestilo - takšne stvari lahko presenetijo le sodobne meščane. V ruskih vaseh sta bila možnar in pestilo prav tako običajna kot metla ali vilice za peč. Možnar so uporabljali za drobljenje žita. Postopek ni bil zelo zahteven, vendar je zahteval veliko časa, zato so ga pogosto opravljale stare ženske. Možnar in pestilo sta bila pogosta atributa stare vešče, kar je Jaga baba zagotovo bila.

Zakaj je tako priljubljena v sodobni kulturi?

Jaga baba v filmu Hellboy

Neil Marshall/Lionsgate, 2019

Skrivnost priljubljenosti Jage babe je mogoče iskati v njeni neznanosti. Seveda vsak ruski otrok pozna Jago babo, vendar je zelo malo znanega o njeni povezanosti z onostranstvom ali o njenem morebitnem izvoru iz starodavnega ženskega božanstva. Zato se pojavlja v različnih različicah v ruskih risankah in filmih. Georgij Milljar, igralec, je Jago babo upodobil v številnih sovjetskih filmih v tridesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, med drugim v filmih "Vasilisa Prekrasna", "Morozko", "Nove pustolovščine obutega mačka" in drugih.

Georgij Milljar kot Jaga baba

TASS

Za sodobno zahodno občinstvo je Jaga baba pogosto le generična slovanska pošast - v filmu 'John Wick', na primer, so ustvarjalci to žensko bitje nehote zamenjali z drugim slovanskim strašilom, ki ima v ruščini podobno ime - 'Babajka'.

V drugi sezoni serije "Čarovnik" pa si je antagonistka Voleth Meir (Nesmrtna mati) izposodila nekaj lastnosti od Jage babe (njena koča stoji na nogah baziliskov - nekakšnih peklenskih kokoših).

V grafičnem romanu "Hellboy: The Chained Coffin and Others" ima Jaga baba celo epizodo zase. V mangi/animeju "Soul Eater" pa obstaja "grad Jage babe", ki ga uporablja čarovnica Arachne kot bazo za svoje operacije.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.