Dve najbolj priljubljeni ribi v ruskih pravljicah

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Ribolov je ena najbolj priljubljenih dejavnosti v Rusiji. Po ljudskem izročilu naj bi moški celo "pobegnili" od svojih žena na ribolov (kar velja še danes). Opazovati vodo in čakati, da se ulovi kakšna riba - to je prava ruska meditacija (zelo priljubljen je tudi zimski ribolov na ledu, tako da se pravi ribiči ne bojijo mraza in slabega vremena).

Z ribolovom so povezani tudi številni pregovori: "Ribič ribiča opazi že od daleč", "Ni vsak ribič, ki je enkrat ujel ribo", "Klepetavca spoznamo po besedi, ribiča pa po ulovu".

Ulov redke ribe, še posebej velike, velja za veliko srečo, zato obstaja veliko pravljic o tem, da ribič ujame čarobno ribo, ki izpolnjuje želje. Ta ribič je lahko nesrečen, reven, nesrečen ali len.

Čarobna ščuka

Posnetek iz filma "Po ščukini volji", 1938.

Aleksander Rou/Sojuzdetfilm, 1938

V ruskih pravljicah sta dve najbolj znani čarobni ribi. Ena od njih je ščuka. V pravljici "Po ščukini volji" se je lenemu bedaku Jemelju posrečilo z golimi rokami ujeti čarobno ščuko v ledeni luknji. Vendar se odloči, da jo bo pustil živeti, in ščuka mu v zahvalo podari čarobno darilo. Z urokom "Po ščukini volji, po moji volji" Jemelja izpolni vse svoje želje. Večinoma pa čarobno moč uporablja za gospodinjska opravila - sekanje drv, nošenje vode in celo vožnjo z lastno pečjo. Car sčasoma odkrije Jemeljeve sposobnosti in ga povabi v svojo palačo ter mu celo ponudi svojo hčerko za ženo. Ta zgodba je ena od najljubših v ruski folklori in pripoveduje o neverjetni sreči in uspehu človeka, ki se sploh ni trudil in je bil na začetku v najbolj bednem položaju.

Posnetek iz sovjetske risanke "Pravljica o ribiču in ribici".

Mihail Cehanovski/Sojuzmultfilm, 1950

Zlata ribica

Druga najbolj znana govoreča riba je zlata ribica iz dela Aleksandra Puškina Pravljica o ribiču in ribici, ki temelji na priljubljeni ljudski zgodbi. V njej revni starec po naključju ujame čarobno ribo, ki ga prosi, naj jo obvaruje v zameno za izpolnitev njegovih želja. Starec od ribe ne želi ničesar in jo preprosto pošlje nazaj v morje, vendar ga njegova nejevoljna žena okara, da je zapravil tako priložnost, in mu reče, naj od ribe zahteva novo kočo. Nato starka postane še bolj pohlepna in prosi, da bi postala plemkinja, nato pa še carica... Toda na koncu se riba razjezi in starko prikrajša za vse, in slednja ostane tam, kjer je tudi začela - "pri razbitem koritu". Ta citat je postal pregovor - in nauk za tiste, ki si želijo preveč in zlorabljajo magične moči.

Ilustracija Ivana Bilibina za Pravljico o ribiču in ribici, 1908

Ivan Bilibin

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.