Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Uredništvo revije 'Sight & Sound' (revije za kulturo Britanskega filmskega inštituta) od leta 1952 enkrat na desetletje zaprosi spoštovane filmske kritike, programerje in kustose z vsega sveta, da sodelujejo v glasovanju in določijo največje filme vseh časov. Vsakih deset let se seznam spremeni. Najnovejša lestvica je bila razkrita decembra 2022 in vključuje teh pet ruskih filmov.
Andrej Rubljov, 1966
Andrej Tarkovski/Mosfilm"Epski portret srednjeveškega umetnika v režiji Andreja Tarkovskega je morda najbolj pretresljiv prikaz verovanja, ustvarjalnosti in iskanja smisla, kar jih je bilo kdajkoli posnetih," piše pod filmom Sight & Sound.
V ateistični sovjetski državi je veliki in progresivni režiser Andrej Tarkovski posnel film o srednjeveškem slikarju ikon, ki v ruski pravoslavni cerkvi velja za svetnika. Kljub vsem spopadom s sovjetsko cenzuro in kritikami zaradi mračnjaštva ta film danes velja za enega največjih filmov Tarkovskega in Rusije doslej ter je stalno uvrščen na številne lestvice najboljših filmov po vsem svetu.
Film je zasnovan kot serija epizod, v kateri je predstavljenih osem trenutkov iz življenja Andreja Rubleva. Ta potujoči umetnik in slikar ikon je poln vere, čeprav ga obdaja temačen in barbarski svet 15. stoletja.
Križarka Potemkin, 1925
Sergej Eisenstein/Goskino"Znamenita agit-drama Sergeja Eisensteina o protorevolucionarnem uporu in represiji, ki je pogosto citirana, a še vedno močna v svojih montažnih učinkih."
Še en sovjetski kultni film, ki se nenehno uvršča na vse možne lestvice "najboljših filmov vseh časov" (in je bil dejansko vključen tudi na seznam "Sight & Sound's 1952").
Leta 1905 so se mornarji vojaške ladje cesarske mornarice "Potemkin", ki je bila nameščena v pristanišču mesta Odesa (takrat del Ruskega imperija), uprli, ker niso imeli drugih zalog hrane razen črvivega mesa. Policija je agresivno zatrla upor in domačine, ki so podpirali mornarje. Ta dogodek je bil eden prvih znakov prihajajoče revolucije v Rusiji. Eisensteinov film je bil posnet leta 1925 ob 20. obletnici vstaje.
"Križarka Potemkin" velja za klasiko svetovnega filma. Kultni prizor vojakov, ki korakajo po stopnicah v Odesi, je bil ponovno upodobljen v filmih "Nedotakljivi", "Gola pištola 33⅓" in drugih.
Stalker, 1979
Andrej Tarkovski/Mosfilm"V tej metafizični znanstvenofantastični epopeji dva moška najameta vodnika, ki ju popelje v 'cono', skrivnostno kraljestvo, v katerem se uresničujejo človekove najgloblje želje."
Ta znanstvenofantastični film Tarkovskega je posnet po romanu bratov Strugackih "Piknik ob cesti". V izmišljenem svetu glavni junak - Stalker - zasluži denar z vodenjem nezakonitih izletov v tako imenovano "Mrtvo Cono". To je območje skrite nevarnosti, v katerem je soba, ki obiskovalcem izpolni njihove najgloblje želje.
V skladu z zgodbo se Stalker odpravi v to območje s Pisateljem in Profesorjem. V tem metafizičnem labirintu je mogoče najti poti skozi zapuščeno območje, ki je v enaki meri stanje duha kot kraj, in jih ni mogoče videti, temveč le slutiti.
In seveda, v filmu Tarkovskega se fantazijski svet z vsakim posnetkom spremeni v mistično pokrajino, ki natančno poskrbi za vzdušje nevarnosti meglene Cone.
Zrcalo, 1975
Andrej Tarkovski/Mosfilm"Kino je v tem globoko osebnem, eliptičnem filmu mojstra 'kiparjenja v času' dosegel nove višave vizualne poezije."
"Zrcalo" je polno avtobiografskih spominov na podeželsko otroštvo pred drugo svetovno vojno. Kalejdoskopski pristop filma ne ponuja neposredne pripovedi in združuje dogodke, sanje in spomine skupaj s posnetki iz kronike.
V tem filmu je filmski jezik Tarkovskega tako blizu poeziji, kot jo film dejansko lahko doseže. V filmu so uporabljene tudi pesmi Arsenija Tarkovskega, režiserjevega očeta, ki je bil ugleden pesnik sovjetskega obdobja.
"Zrcalo" si deli mesto s filmom "8½" Federica Fellinija, prav tako polnim spominov, sanj in fantazij, ter filmom "Psycho" Alfreda Hitchcocka.
Človek s kamero, 1929
Dziga Vertov/Vseukrajinski odbor za foto in kino"Zaradi brezmejne iznajdljivosti in frenetične, vrtoglave montaže je ta mestna simfonija skoraj stoletje po izidu ena najostrejših in najbolj vznemirljivih filmskih izkušenj."
Film "Človek s kamero" nima pripovedi, temveč le prikazuje mestno življenje skozi objektiv snemalca. To je bil sploh prvi tovrstni film, pogumen eksperiment in izjava zelo nove filmske umetnosti.
Dziga Vertov je eden od pionirjev svetovnega dokumentarnega filma. Bil je prvi, ki je film obravnaval kot samostojen artefakt, ločen od gledališke predstave ali zgodovinskega dokumenta. Vertov je menil, da učinkovitost filmskega vtisa na gledalca ni povezana z igralci, ki nastopajo pred kamero. Zavedal se je in spodbujal dejstvo, da lahko film naredi močnejši vtis z ritmom, v katerem se izmenjujejo različni posnetki in bližnji plani ter kako se uporabljajo hitri in počasni posnetki.
Tukaj pa imate seznam kultnih filmov in serij o "divjih 90-ih" v Rusiji
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
