Fatalne ženske sovjetskega ekrana: najlepše "aristokratinje" v ZSSR

Kultura in šport
JULIJA HAKIMOVA
Sovjetska kinematografija občinstva ni navduševala le s podobami močnih žensk, ampak tudi s čutnimi lepoticami.

Najbolj priljubljeni sovjetski ženski liki so bile ženske z močno voljo in motivacijo - marljive delavke, uspešne poklicne ženske, stroge intelektualke, neustrašne partizanke in vojne junakinje. Po eni strani so te podobe pomagale dvigniti merila za sovjetske ženske, po drugi strani pa so njihove podobe jasno odražale takratno realnost. Vendar je bilo v ekranizacijah ruskih in svetovnih klasikov ter zgodovinskih filmih mogoče videti tudi prefinjene junakinje - plemenite dame, aristokratinje in ženske s tako imenovano modro krvjo. Predstavljamo vam igralke, ki so upodobile te like.

Irina Alfjorova

Študentka 4. letnika Gledališkega inštituta Irina Alfjorova je postala svetovno znana, ko je nastopila v televizijski priredbi romana Alekseja Tolstoja "Pot skozi muke" (1977), ki se dogaja pred, med in po revoluciji leta 1917. Kot ganljiva Darja Bulavina Telegina 26-letna Alferova osvoji gledalca s krotkostjo in dostojanstvom.

Leta 1978 je igrala v filmu "Jesenski zvonovi", ki temelji na "Pravljici o mrtvi carični in sedmih vitezih" Aleksandra Puškina, leta 1982 pa v filmu "Vasilij Buslajev", kjer je igrala vlogo mlade princese. Na zgornji fotografiji je Alfjorova slovanskega videza, ki izgleda povsem naravno v starodavni ruski noši.

Prava zvezda je bila njena vloga Constance Bonacieux, družice francoske kraljice Ane Avstrijske, v glasbenem pustolovskem filmu "D'Artagnan in trije mušketirji" (1978). V interpretaciji Alfjorove je Constance postala utelešenje nežnosti in ženstvenosti.

Margarita Terehova

Igralka, ki so jo v Rusiji primerjali z Meryl Streep, je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v ZSSR veljala za superzvezdnico. Priljubljenost so ji prinesle ekranizacije svetovnih klasikov.

V filmu po komediji Lope de Vege "Pes na seniku", ki je nastal leta 1977, je Terehova odigrala vlogo ponosne grofice Diane de Belleflore, zaljubljene v svojega tajnika.

Še eno plemkinjo je odigrala v filmu "Pobožna Marta" (1980).

Leta 1978 je Terehova nastopila v vlogi Milady v glasbenem filmu "D'Artagnan in trije mušketirji". V podobi zahrbtne zlobnice - Milady - je igralka zaslovela kot femme fatale sovjetskega ekrana.

Skoraj sveta Constance in njena nasprotnica, plenilka moških src Milady, sta bila najodmevnejša filmska lika poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Tatjana Samojlova

Roman "Anna Karenina" Leva Tolstoja je bil ekraniziran več kot tridesetkrat. 33-letna Tatjana Samojlova je postala ena najsijajnejših igralk v tej vlogi.

V filmu je odlično ustvarila podobo ženske iz visoke družbe. Samojlova v vlogi Anne skozi celotno sliko, kot da bi plast za plastjo odstranjevala lak z elegantne, dostojanstvene plemenite dame, ki izgublja svoj ugled, in razkriva svojo divjo, ljubezensko naravo.

Hladna lepota Karenine z zaslona - njena aristokratska bledica, rahlo vzvišen pogled, resnost in zadržana mimika - je v nasprotju z nežnostjo, čutnostjo in neposrednostjo junakinje, ki jo igra Tatjana Samoilova. To je morda ena najuspešnejših interpretacij kultne Tolstojeve junakinje.

Natalija Trubnikova

Britansko princeso Melicento v fantazijskem filmskem muzikalu o potovanju skozi čas "31. junij" (1978) je igrala 23-letna balerina Natalija Trubnikova.

To delo je bila njena edina večja vloga v filmski karieri. Melicenta je v svoji naivnosti in otroški odprtosti videti ganljiva, vendar se kljub svoji krhkosti dobro brani.

""31. junij" se je na sovjetski televiziji pojavil le enkrat. Ko je plesalec gledališča Bolšoj Aleksander Godunov, ki je odigral eno od glavnih vlog, zaprosil za politični azil v ZDA, so film odložili na polico. Bala sem se, da je zastarel, da se bo zdel smešen. Danes, ko ga ponovno predvajajo, pa vedno znova dobivam pisma, v katerih mi pišejo o ljubezni do moje princese. Matematik iz Kanade je celo priznal: Melicenta je nanj naredila tak vtis, da se je začel profesionalno ukvarjati z možnostjo časovnih prehodov in prišel do odkritja, ki je služilo kot spodbuda za izboljšanje mobilnih komunikacij", - je v enem od intervjujev povedala Trubnikova.

Tatjana Ljutajeva

Nadarjenost in lepota Ljutajeve sta se pokazali že v njeni prvi filmski vlogi. Leta 1987, pri 22 letih, je odigrala vlogo grofice Anastasije Jagužinske v zgodovinsko-pustolovski mini seriji "Gardemarini, naprej!", ki pripoveduje o spletkah in zarotah na dvoru cesarice Elizavete Petrovne (18. stoletje).

Jagužinska, ki jo je odigrala Ljutajeva, je bila že takrat skoraj prava femme fatale, v katero se je prelevila v nadaljevanju filma - "Vivat, Gardemarini!" (1991).

Ves čas se zdi, da junakinja ne zapeljuje le svojih oboževalcev, temveč tudi gledalca, saj se iz sramežljive lepotice zlahka prelevi v odločno avanturistko ali ukazovalno vladarico. 

Njene nežne obrazne poteze in kraljevska drža, ki jih poudarjajo zgodovinski kostum, visoka pričeska in bogat nakit, zagotavljajo, da je Ljutajeva natančno upodobljena kot zapeljiva aristokratinja. Igralka se je v tej vlogi, ki nikakor ne spodleti, pojavila tudi v zrelih letih.

Anna Samohina

Ljubezenska drama "Carski lov" (1990) je posvečena knežni Elizabeti Tarakanovi, ki je sama sebe označila za nezakonsko hčerko cesarice Elizavete Petrovne.

Vendar pa gledalec ne vidi spletkarsko pustolovko, kakršna je bila ta zgodovinska osebnost. V knežni, ki jo igra 27-letna Anna Samohina, ni nobene zvijače; igralka ustvari podobo nezaščitene, ljubeče in predane ženske, ki je bila prevarana. Klasična ranljiva "dama v stiski", kateri bi radi izkazali empatijo in sočutje, saj se je izkazalo, da je njen rešitelj rabelj.

Film je vseboval posteljne prizore, ki so bili po standardih sovjetske kinematografije - in po mnenju starejše generacije gledalcev - pretirani. S tem si je Samohina zagotovila škandalozen status seks simbola ruske kinematografije v zgodnjih devetdesetih letih.

Preberite še članek o 10 najboljših ruskih igralcev, mlajših od 40 let, ki jih morate spoznati!