Arhangelska regija. 14. avgust. Križev pot v Spaso-Preobraženskem Soloveckem samostanu
Sergej Metelica/TASSVsak kristjan takoj po zakramentu krsta opravi prvo procesijo okoli krstilnega bazena. Večina kristjanov to stori v naročju odraslih, saj so sami še dojenčki. V skladu s pravili zakramenta krsta "novi Kristusov vojak" po trikratnem potopitvi v krstno vodo in maziljenju trikrat obide krstilni bazen za duhovnikom, ki v roki drži križ. Če krstijo dojenčka, ga v naročju nese boter.
Križev pot je slovesna cerkvena procesija, v kateri verniki ob petju molitvenega kanona sledijo svetemu križu in ikonam, duhovnikom in pevcem. Krožijo okoli določenega kraja - na primer cerkve ali mesta - ali hodijo v njegovi smeri. Posebnost križevega pota je, da poteka zunaj cerkve in je odprt za vse.
Sedem trobent Jerihe, 1896-1902, James Tissot
Judovski muzej, New York/Javna domenaKrižev pot je stara krščanska tradicija, čeprav v Svetem pismu ni omenjena pod tem imenom. Stara zaveza govori o dveh podobnih procesijah: o pohodu s skrinjo zaveze okoli obzidja Jerihe in o Davidovem in Salomonovem prenašanju Gospodove skrinje. Te procesije lahko razumemo kot prototip križevega pota, tako kot je Gospodov vstop v Jeruzalem, ko je Jezusa Kristusa spremljalo ljudstvo z vzklikanjem: "Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, kralj Izraelov!"
Domneva se, da se je križev pot pojavil kot odgovor na heretične procesije, ki so jih izvajali arijanski heretiki v Konstantinoplu v času Janeza Zlatoustega (4. stoletje po Kr.). V nasprotju s tem so se uveljavile krščanske procesije s petjem psalmov, litanij, hvalnic in molitev. Iz bizantinskega izročila je križev pot prešel na ruske pravoslavne kristjane.
Križev pot v Kurski guberniji, 1880-1883, Ilja Repin
Tretjakovska galerija/Javna domenaKrižev pot se deli na cerkveni (zakonsko določen) in prostovoljni. Cerkveni križev pot izvajajo kot obvezen del bogoslužja. Na primer, križev pot ob Veliki noči, križev pot k vodi v času Jezusovega krsta ali trojna procesija vernikov, ki hodijo okoli cerkve po njenem posvečenju.
Prostovoljni križev pot odobri duhovnik. To je lahko na primer procesija z molitvijo na poljih v času suše ali procesija v spomin na svetnike ali čudežno Božjo pomoč.
Glede na časovni potek je križev pot lahko enodnevni (najpogosteje) ali večdnevni, pri katerem verniki prehodijo več kilometrov s postanki za nočitev.
Križev pot, 1893, Illarion Prjanišnikov
Ruski muzej/Javna domenaV 17. stoletju je vprašanje smeri križevega pota postalo eno od ključnih vprašanj v sporu med zagovorniki "starega" in "novega" obreda. Tradicionalno je križev pot potekal "po soncu" ali v smeri urinega kazalca. Nikonove reforme so to procesijo usmerile proti soncu (v nasprotni smeri urinega kazalca), kar je postalo predmet spora in eden od vzrokov za razkol v Ruski pravoslavni cerkvi.
Sčasoma pa je križev pot postal eden redkih obredov, ki je združil staroobredce in kristjane. Od razkola Cerkve je bilo staroobredcem prepovedano izvajati križev pot, zvoniti z zvonovi, graditi cerkve itd. Vendar staroobredci niso nehali slaviti Boga. Sočasno pa so se v novih cerkvah, kamor staroobredcem ni bilo dovoljeno vstopiti, pojavile številne cenjene star3 ikone. In križev pot je postal edina možnost, kjer so staroobredci lahko molili k njim, saj so takrat križe in svete podobe prinesli iz cerkve.
Križev pot do reke Velike, 80. leta 20. stoletja
Stanislav Šaklejn/MAMM/MDF/Russia in photoGlavni pomen vsakega križevega pota je oblikovan že v Matejevem evangeliju: "Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi," pravi Kristus. Tisti, ki v slovesni procesiji hodijo za križem in ikonami, verjamejo, da jih duhovno vodi sam Jezus.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.