Novo borilno veščino sta v dvajsetih letih 20. stoletja v ZSSR neodvisno drug od drugega razvila Vasilij Oščepkov in Viktor Spiridonov.
Oščepkov je bil judoist, ki je odpotoval na Japonsko, kjer se je učil pri Jigoro Kanu, samem ustanovitelju juda. Sčasoma je postal eden najvišjih nejaponskih judoistov na svetu. Spiridonov je bil ranjen veteran iz prve svetovne vojne, ki je razvil lasten slog borilnih veščin na podlagi japonskega ju-jitsa.
Njuna podobna, vendar konkurenčna borilna sloga sta se združila v edinstveno sovjetsko borilno veščino, ki jo danes poznamo pod imenom "sambo".
Sovjetski vojaški padalci trenirajo sambo.
Lev Polikašin/SputnikObe različici samba sta se med seboj razlikovali. Cilj Spiridonovega sistema je bil naučiti učence, kako povzročiti čim večjo škodo sovražniku in ga takoj onesposobiti. Zaradi Spiridonovega vojaškega ozadja je bila metoda navidez zelo kruta.
Sambo se je postopoma uradno razdelil na bojno in športno različico. Sčasoma je priljubljenost samba skokovito narasla in sovjetska borilna veščina se je razširila po svetu.
Preberite še: Sambo – sovjetska borilna veščina
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.