Pomladno presenečenje Društva Slovenija Rusija: Glasbeni večer S. V. Rahmaninova v Ljubljani

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Nihče ne more odvzeti človeku kulture. Je nekaj esencialnega, kar prihaja iz samega bistva človekovega bitja, iz želje po ustvarjanju, po kreaciji, po približevanju tistemu, kar naj bi bilo najbolj popolno. In predvsem je nujna potreba, biti blizu, biti obdan z umetnostjo, ki bogati življenje. Za nami je težko obdobje najrazličnejših sprememb in na žalost je prav kultura bila tista, ki je pristala na zadnjem mestu.

Društvo Slovenija Rusija je vedno povezovalo kulturno, zgodovinsko in jezikovno plat obeh narodov in obenem omogočalo priložnost za druženje. Ko se je po dolgem obdobju tišine ponovno oglasilo z dogodkom, posvečenim 150. obletnici rojstva ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova, je to predstavljalo kot nekakšen prelom v zavedanju, da navsezadnje je umetnost in kultura nekaj, kar bo vedno obstajalo.

Koncert v čast obletnice skladatelja

Na tokratnem srečanju je namesto besed spregovorila glasba izpod rok navdihujočih slovenskih glasbenic, Sanje Repše na violončelu ter Aleksandre Pavlovič na klavirju. Zaigrali sta nekaj del Rahmaninova ter tudi dve deli iz opusa Čajkovskega, saj je slednji bil velik vzornik Sergeja. Glasbeno doživetje je spremljalo tudi manjše predavanje Aleksandre Pavlovič, ki je prestavila med drugim tudi manj znane plati ruskega skladatelja.

Sergej Rahmaninov

Getty Images

Sergej Rahmaninov se je rodil 1. aprila 1873 v plemiški družini, z devetimi leti je že bil sprejet na konservatorij v Sankt Peterburgu, kjer je sprva študiral klavir. Tam ga je pod svoje okrilje vzel Peter Iljič Čajkovski, njegov velik vzornik, ter ga podpiral, ko je skladanju dal prednost pred pianistično kariero. Leta 1892 mu je konservatorij ob diplomi podelil veliko zlato medaljo kot priznanje za skladateljske in izvajalske uspehe. Rahmaninov je deloval kot dirigent, a ga je ustvarjalna nemoč tako uničevala, da se je začelo krhati njegovo zdravje. Po zdravljenju depresije, s katero se je spopadal več let, je napisal svoje najbolj priljubljeno delo, Klavirski koncert št. 2, ki ga je posvetil svojemu hipnoterapevtu. Leta 1917 je zaradi oktobrske revolucije ob priliki koncertne turneje na Švedskem z družino emigriral iz Rusije. Prek Skandinavije se je kasneje z družino umaknil v ZDA, tam pa ga je čakala kariera koncertnega pianista. V ZDA je ostal do smrti leta 1943.

Preberite še:  Deset ključnih dejstev o ruskem skladatelju Sergeju Rahmaninovu

Dvorana Krke je bila nabito polna, kar je nedvomno dokazalo, da so ljudje bili željni tovrstnih dogodkov, in mednarodno druženje po prireditvi je le potrdilo to. Glasbenici sta uspeli ubesediti nekaj del skladatelja, med drugim sta nekatera tudi priredili za violončelo in klavir. Na videz minimalistično, vendar nas je sozvočje klavirja in violončela popeljalo na potovanje rusko trojko vse do največjih temnih globin skladatelja.

Še nekaj o glasbenicah

Sanja Povše in Aleksandra Pavlovič med koncertom

Sabina Vostner

Vrhunska slovenska violončelistka Sanja Repše izkazuje svojo popolno predanost glasbeni umetnosti kot solistka, komorna glasbenica in profesorica violončela. Njeno poustvarjalnost zaznamujejo umetniška kreativnost, tehtno in poglobljeno znanje, izjemna tehnična podkovanost, dosledna izpovednost glasbene umetnine in z njo interpretativna dovršenost ter mehkoben in žameten, a jasen in odločen ton violončela.

Po končanem šolanju v Glasbenem ateljeju Tartini je študirala na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi, kjer je diplomirala leta 2000. Specializacijo je opravila na ljubljanski Akademiji za glasbo, v pariški Ecole Normale de Musique A. Cortot, kjer je leta 2008 pridobila naziv koncertist solist, leto za tem pa še na italijanski Scuola di musica Fiesole. Že v času študija in še danes koncertira na domačih in tujih koncertnih odrih kot solistka z orkestrom, na solističnih recitalih ali v komornih zasedbah. Pri tem sodeluje s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki.

Sijajna violončelistka z izjemnimi uspehi predaja svoje znanje mladim in najmlajšim violončelistom na Konservatoriju za glasbo in balet ter v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani. S starejšimi, perspektivnejšimi učenci, je leta 2010 ustanovila ansambel violončel, za katerega sama napiše večino žanrsko različnih priredb. Svoje pedagoško delo širi z mojstrskimi tečaji in z učnim gradivom: je soavtorica učbenika Prvi koraki za začetnike na violončelu, podpisala pa se je tudi pod Štiri končertine za violončelo in klavir.

Čeprav predana pedagoginja je Sanja Repše po srcu in duši še vedno najprej vrhunska interpretka, katere prepričljiva odrska prezenca priča, da je glasbenica, rojena za poustvarjalno umetnost. Nuja po igranju, ki tli v njej, jo vodi k nenehnemu iskanju novih možnosti muziciranja.

Aleksandra Pavlovič

Jevgenija Marija Škonda

Aleksandra Pavlovič je z odliko diplomirala iz klavirja na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi. Tam je opravila tudi podiplomski študij pri znamenitih profesorjih, prof. L. N. Naumov, V. Viardo in A. Diev.

Je nagrajenka mnogih državnih in mednarodnih tekmovanj. Kot solistka in v komornih sestavih s priznanimi glasbenimi umetniki iz različnih držav je koncertirala v prestižnih dvoranah, v sklopu festivalov in koncertnih ciklov po Sloveniji in v tujini.

Z izjemno violončelistko Sanjo Repše sodelujeta v duu že skoraj 30 let, njun repertoar pa obsega večino komornih del, napisanih za violončelo in klavir vseh glasbenih obdobij.

Leta 2007 in leta 2008 je bila uradna pianistka mednarodnega tekmovanja za mlade violiniste in violončeliste »Alfredo in Vanda Marcosig« v Gorici (Italija). Leta 2022 je bila uradna pianistka Mednarodnega tekmovanja Musica Goritiensis.

Posnela je zgoščenko z ruskim violončelistom Olegom Bugaevom Chopin-Dialogi (RTV Slovenija in MKD Soglasje), prevedla je knjigi A. Boissier: Liszt pedagog in S. Isserlisa: Kje je pristala Beethovnova obara, (MKD Soglasje). Redno predava na Klavirskih dnevih EPTA, vodi poletne šole in mojstrske tečaje.

Kot solistka in v komornih sestavih redno snema za arhiv RTV Slovenija, trenutno pa pripravlja solistično ploščo (RTV Slovenija).

Če vas zanima več o glasbenih mostovih nad prostranstvom in časom, si lahko preberete naš pogovor z Aleksandro.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.