Sedem najbližjih prijateljev Leva Tolstoja

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

V 82 letih svojega življenja je Tolstoj spoznal in imel stik z različnimi ljudmi. To so bili uporniški dekabristi (o katerih je želel napisati roman in medtem, ko se je poglobljal v razloge za upor dekabristov, na koncu ustvaril "Vojno in mir"), umetniki in seveda drugi pisatelji, revolucionarji, ljudje, ki so bili blizu carski družini in preprosti kmetje, s katerimi se je srečeval na svojem posestvu Jasna Poljana in za katerih otroke je tam ustanovil šolo. Mnogi so ga preprosto želeli obiskati, se "dotakniti" te osebnosti, ki je že za časa svojega življenja postala legenda.

"Pogosto sem razmišljal, da bo prišel čas, ko bodo preučevali vse, tudi najmanjše podrobnosti o življenju in osebnosti Leva Tolstoja. In morda se bo izkazalo, da bodo prihodnji bralci potrebovali informacije ne le o samem Tolstoju, temveč tudi o posameznikih iz njegovega neposrednega okolja, zlasti o njegovih prijateljih in znancih," je zapisal Tolstojev tajnik Valentin Bulgakov, ki je ustvaril vrsto esejev o njegovih prijateljih in privržencih.

Maksim Gorki - pomemben proletarski pisatelj

Lev Tolstoj in Maksim Gorkij 8. oktober 1900

Sofja Tolstaja/Državni muzej Leva Tolstoja/Russia in photo

Tolstojev odnos z mladim Gorkim je bil "korak od ljubezni do sovraštva". Sprva je bil Tolstoj navdušen nad "pravim človekom iz ljudstva" in je v svoj dnevnik zapisal: "Gorki in Čehov sta mi prijetna, zlasti prvi". Tolstoju, ki se je obrnil k ljudem, je bilo všeč, da je Gorki "v polni meri" prikazoval berače in ljudi v stiski ter na tak način "okužil" z ljubeznijo do njih.

Kasneje pa je Gorki Tolstoja začel spravljati ob živce... Ko je Gorki Tolstoju prvič prebral prizor iz romana "Na dnu" o zavetišču za brezdomce, ga je slednji vprašal: "Zakaj to pišete?". Navsezadnje je eno pokazati take ljudi, čisto nekaj drugega pa jim v celoti posvetiti delo. Poleg tega Tolstoju ni bilo všeč razmišljanje Gorkega, da Boga ni.

Tolstoja je "pokončal" neverjeten uspeh igre - uprizoril jo je Stanislavski v Moskovskem umetniškem gledališču, poleg tega je imela velik uspeh v Nemčiji. Gorki se je pozneje odpravil na turnejo po Ameriki in Tolstoj je v svoj dnevnik zapisal, da je spoznal, kako zelo ga jezi, da Gorki daje intervjuje ameriškemu tisku, ruski tisk pa piše samo o tem.

Ilja Repin - slikar

Lev Tolstoj in Ilja Repin 17. - 18. december 1908

Sofja Tolstaja/Državni muzej Leva Tolstoja/Russia in photo

Repin in Tolstoj sta se spoznala v Moskvi leta 1880. Takrat Tolstoj ni bil le znan pisatelj, temveč je bil že v stanju "duhovnega iskanja" in premisleka o vrednotah in je sam prišel v atelje razmeroma mladega umetnika. (Tolstoj je bil star 52 let, Repin pa 36 let). Repin se je spominjal, da je pisatelj z globokim, iskrenim glasom govoril o tem, kako so ljudje postali ravnodušni do grozot življenja in hodijo po poti pokvarjenosti.

Repin je začel pogosto obiskovati hišo Leva Tolstoja v Hamovnikih, ko je bil pisatelj v Moskvi, pa sta se srečevala na sprehodih in pogovorih. To je bilo dolgoletno prijateljstvo in hkrati polemika o vsem (v umetniških zadevah sta se pogosto nepremostljivo razhajala). Repin je naslikal več kot 20 različnih portretov in skic Tolstoja.

Anton Čehov - pisatelj, dramatik

Lev Tolstoj in Anton Čehov v Gaspri 12. septembra 1901

P. Sergejenko/Državni muzej Leva Tolstoja/Russia in photo

Spoznala sta se v začetku devetdesetih let 19. stoletja v Jasni Poljani, vendar je bil Čehov že pred tem, ko je prebral "Vojno in mir", zelo navdušen nad Tolstojem in njegovimi idejami. Tolstoju, ki mu ni manjkalo besed v njegovih obširnih delih, so bile všeč Čehovove kratke in asketske zgodbe, kratka zgodba "Dušečka" (Draga) pa se je Tolstoju zdela nasploh prava mojstrovina. V njej se junakinja popolnoma raztopi v zadevah in skrbeh vsakega novega moža ter prevzame njegove interese in celo način pogovora. Čehov je svojo junakinjo ironiziral, Tolstoj pa je menil, da je to pravi ideal ženske. Mimogrede, Tolstojeva hči Tatjana se je prepoznala v "dragi".

Tolstoj je tudi skrbel za objavo Čehovovih novih zgodb, ko je ta potreboval denar. Lahko rečemo, da sta bila pisatelja povezana v ljubečem prijateljstvu, Tolstoj pa je bil zelo zaskrbljen, ker je njegov mlajši prijatelj zbolel za tuberkulozo. Srečevala sta se v Moskvi in na Krimu, kamor sta oba prišla na zdravljenje. Ko je Čehov umrl, je bil Tolstoj zelo prizadet.

Vendar pa Tolstoj ni ravno odobraval Čehovovih dram. "Veste, da ne prenašam Shakespeara, toda vaše igre so še slabše." Tolstoja je jezila nedejavnost likov. "Kam lahko prideš z vašimi junaki? Od kavča, kjer ležijo, do omare in nazaj..."

Tudi Čehov sam se je ohladil v odnosu do Tolstoja: "Tolstojeva morala se me več ne dotakne," je Čehov pisal njunemu skupnemu znancu, založniku Alekseju Suvorinu. "Vojna je zlo in sodišče je zlo, vendar iz tega ne sledi, da moram hoditi v opankah in spati na peči skupaj z delavcem in njegovo ženo."

Anatolij Koni - slavni odvetnik

А. F. Koni in Lev Tolstoj

Sofja Tolstaja/Javna domena

To prijateljstvo je bilo še posebej paradoksalno. Tolstoj je bil skorajda anarhist, saj je kritiziral vsako obliko oblasti kot nasilje, zakon pa kot opravičilo za to nasilje. Anatolij Koni pa je bil ugleden odvetnik, sodnik in vodja kazenskega pritožbenega oddelka senata. Leta 1887 sta zakonca Tolstoj sama povabila slavnega odvetnika, da obišče Jasno Poljano.

Pozneje sta se še nekajkrat srečala in si dopisovala. Koni je nekoč Tolstoju povedal zanimiv primer, kako je med sojenjem eden od porotnikov v obtoženi prostitutki prepoznal žensko, ki jo je nekoč zapeljal in zapustil. V njem se je prebudila vest in odločil se je, da bo nesrečni ženski pomagal, se z njo poročil in si prizadeval za njeno izpustitev. Ta zgodba je Tolstoja pretresla in postala podlaga za roman "Vstajenje", ki ga je pisatelj pripravljal več kot deset let in ga je imel za svoje najboljše delo.

Vladimir Čertkov - tajnik, vodja "tolstoizma"

Lev Tolstoj in Vladimir Čertkov v delovni pisarni v Jasni Poljani 1909

Thomas Tapsel/Državni muzej Leva Tolstoja/Russia in photo

Potem ko je Tolstoj v osemdesetih letih 19. stoletja doživel duhovni pretres, se je njegov odnos do številnih znanih in potrebnih stvari dramatično spremenil. Zlasti se je razočaral nad cerkvijo in zakonsko zvezo kot sveto zvezo moškega in ženske. Spremenil se je tudi njegov odnos do zasebne lastnine - Tolstoj se je skušal osvoboditi bogastva, začel je nositi legendarno srajco in obdelovati zemljo skupaj s kmeti. Poleg tega se je odločil, da se bo odpovedal tudi avtorskim pravicam za svoja dela - kar je v družini povzročilo velik škandal. Njegova žena Sofja Andrejevna je temu odločno nasprotovala. Navsezadnje je to pomenilo, da bi družina ostala brez sredstev, številni Tolstojevi otroci pa brez dediščine.

V teh vzgibih je Tolstoja vdano podpiral njegov občudovalec in osebni pomočnik Vladimir Čertkov. In ta je imel na pisatelja velik vpliv, ter mu tudi predlagal, naj popolnoma zapusti družino in se odseli. Med Čertkovom in Sofjo so nenehno nastajali konflikti, kar je Tolstoja zelo mučilo.

Čertkov je zbiral Tolstojeve aforizme in sestavil njegov "Zbornik misli", ki ga je pisatelj sam imenoval "biografija moje misli...". Tolstoju je samo Čertkovu dovolil, da ga kadar koli obišče, in mu celo dovolil, da je urejal njegova besedila. Čertkov se je ukvarjal tudi z izdajanjem in razširjanjem Tolstojevih prepovedanih traktatov o veri, zaradi česar je imel celo težave s policijo.

Čertkov velja tudi za vodjo "tolstoizma" (tolstojevskega gibanja). Zaradi njegove pomoči sekti duhoborov (ki je podpirala Tolstojeve ideje), je car Čertkova izgnal v tujino, on pa je še naprej objavljal Tolstojeva dela v Angliji.

Aleksandra Tolstaja - mlajša hči

Aleksandra Tolstaja z očetom

Javna domena

Medtem ko je bil odnos Tolstoja z ženo Sofjo Andrejevno zelo zapleten in pogosto konflikten, je bila njegova najmlajša hči Aleksandra pisateljeva osebna tajnica, prava prijateljica in najbližja oseba. Svoje življenje je posvetila očetovemu ustvarjalnemu delu in ohranjanju njegove zapuščine.

Prav ona je ustanovila in postala prva vodja muzeja Jasna Poljana in Tolstovske fundacije. Ko so jo boljševiki zaradi njenega nasprotovanja aretirali, so jo pred kazenskim taboriščem rešili kmetje iz Jasne Poljane. Kljub temu je morala konec dvajsetih let 20. stoletja zapustiti Rusijo. Leta 1941 se je preselila v Združene države Amerike.

Dušan Makovický - družinski zdravnik

Lev Tolstoj in Dušan Makovický v Jasni Poljani

Aleksej Saveljev/Javna domena; Sputnik

Izhajal je iz Slovaške in se je za Tolstojeve poglede na moralo začel zanimati še preden je postal zdravnik, ko je prebral prepovedani roman "Kreutzerjeva sonata", ki ga je celo prevedel v slovaščino. Kasneje je prevedel tudi njegov roman "Vstajenje". Veliko pa je prispeval tudi k izdaji različnih Tolstojevih del v tujini. Makovický je prišel v Jasno Poljano leta 1904 na povabilo Tolstojeve žene kot osebni zdravnik, postal pa je zvest prijatelj in pomočnik v številnih primerih. Zdravil je tudi lokalne kmete. Tolstoj je z Dušanom rad hodil na dolge sprehode in jahanje, kar je počel tudi na stara leta. Prav slovaškega zdravnika je Tolstoj vzel s seboj na svoj skrivni pobeg iz Jasne Poljane, nekaj dni po katerem je umrl na poti - na železniški postaji, ravno tako v prisotnosti Makovickega.

Dneve, ki jih je preživel z velikim pisateljem, je opisal v svojih "Zapiskih iz Jasne Poljane".

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.